Črna ribja smrt deli Evropo, Slovenija brez odgovorov
Zaradi vpliva na ribištvo si deset držav članic EU prizadeva, da bi kormorana uvrstili med lovne vrste. V Estoniji naj bi letno pojedli več rib kot jih ribiči nalovijo.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Kot smo že pisali, kormorani razdvajajo Evropsko unijo. Potem ko je bil v 70. letih zaradi lova in pesticidov skoraj iztrebljen, se je po uvedbi ene prvih okoljskih zakonodaj močno opomogel. V zadnjih 50. letih je populacija narasla z okoli 50 tisoč na med 1,5 in 2 milijona osebkov.
Zaradi vpliva na ribištvo si deset držav članic EU – Češka, Estonija, Finska, Hrvaška, Latvija, Litva, Poljska, Romunija, Slovaška in Švedska – prizadeva, da bi se kormorana uvrstilo med lovne vrste v skladu z direktivo EU o pticah iz leta 1979.
Ta razvpiti ptič v povprečju na dan poje pol kilograma rib. V estonskih obalnih vodah kormorani po navedbah tamkajšnjega kmetijskega ministra pojedo približno 20.000 ton rib na leto, skoraj dvakrat več, kot znaša ulov tamkajšnjih obalnih ribičev.
Slovenija brez uradnega stališča
Slovenija po pojasnilih Ministrstva za naravne vire in prostor (MNVP) uradnega stališča glede uvrstitve kormorana med lovne vrste nima, »ker za oblikovanje takega stališča ni bilo potrebe«.
»Iniciativ za spremembo Priloge II Direktive o pticah je bilo v preteklih 20 letih že več, ker pa jo morajo potrditi tako Evropska komisija, Svet EU in Evropski parlament, pa Evropska komisija nikoli do sedaj ni uradno vložila tega predloga, ki bi posledično zahteval oblikovanje uradnega stališča Republike Slovenije,« so pojasnili.
V Sloveniji živita kormoran (Phalacrocorax carbo) in pritlikavi kormoran (Microcarbo pygmaeus), pri čemer se problematika vpliva na ribištvo in ribogojstvo pretežno nanaša na kormorana, ki je pri nas zavarovana vrsta skladno z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah.
V 20 letih brez odškodninskega zahtevka
Kormoran je v Sloveniji zavarovana živalska vrsta, zato je za posege v njegovo populacijo potrebno pridobiti dovoljenje MNVP. Trenutno sta po pojasnilih ministrstva v veljavi dve dovoljenji za odvzem določenega števila osebkov iz narave, ki se izvajata na več vodotokih po Sloveniji. Razlog za izdajo dovoljenj je zagotavljanje koristi varstva ribjih vrst.
Iz uradnih evidenc MNVP sicer izhaja, da v zadnjih dvajsetih letih ni zabeleženih prijav odškodninskih zahtevkov zaradi škode, ki bi jo povzročili kormorani, so še navedli.
Ribiči so za, lovci zdaj namreč zadržani
Sekretar Ribiške zveze Slovenije Igor Miličić pozdravlja pobudo deseterice držav. S tem bi se po njegovih navedbah zmanjšala potreba po zapletenih postopkih odobritve izjemnih posegov z odstrelom, bi pa morala država vnaprej določiti ustrezne kvote po posameznih regijah.
V praksi bi to po besedah Miličića lahko pomenilo tudi manj zadržkov pri izvajanju odstrela med lovci. Ribiči namreč poročajo, da se v določenih primerih odstreli kljub dovoljenjem zaradi pritiska okoljevarstvenikov ne izvajajo dosledno.
Kormoran nima naravnega sovražnika, hkrati pa se seli na velike razdalje, kar dodatno otežuje njegovo upravljanje. »Vsi moramo sprejeti dejstvo, da živimo v kulturni krajini, kjer naravno ravnovesje ni več samoumevno, temveč ga v večji ali manjši meri vzdržuje človek,« meni Miličić.
Na poke se navadijo
Odstrel je po besedah Miličića do sedaj služil predvsem kot metoda odvračanja kormoranov od zaščitenih območij. Izkušnje namreč kažejo, da se kormorani hitro navadijo zgolj na zvočne ukrepe, kot so poki ali strašilne petarde, zaradi česar ti dolgoročno niso učinkoviti.
Tudi sam odstrel verjetno ne bi imel trajnega učinka na zmanjšanje celotne populacije, je prepričan Miličić. Primeri iz nekaterih držav, kot sta Bavarska ali Madžarska, kjer se izvaja razmeroma intenziven odstrel kormoranov, kažejo, da se populacija kljub temu ne zmanjšuje bistveno.
»Ravno zaradi velikih selitev pozimi iz Baltika v centralno in druge dele Evrope, bo edinole vseevropski program upravljanja populacije učinkovit na dolgi rok,« je prepričan Miličić.
Dragi laserji in droni
Uporaba drugih zaščitnih sredstev je sicer možna, a po besedah Miličića povezana z visokimi stroški (npr. uporaba laserjev). Fizične zaščite posameznih odsekov rek ali stoječih voda, kot je nameščanje prepletenih vrvic, pa so v praksi omejeno izvedljive zaradi drugih živalskih vrst in uporabnikov prostora, na primer kanuistov. V zadnjem času se pojavljajo tudi poročila o uspešnem preganjanju jat kormoranov z droni.
Katere vrste rib so najbolj ogrožene?
Relativno učinkovita rešitev bi lahko bila po mnenju Miličića zagotavljanje več zavetij za ribe oziroma ohranjanje naravnih habitatov, ki ribam omogočajo skrivanje in drst. Žal pa se v današnjem času zaradi regulacij vodotokov in ukrepov za varstvo pred poplavami ta zatočišča vse bolj izgubljajo ali uničujejo. Posledično se ribe težje skrivajo in tudi slabše izvajajo naravno drst, kar vpliva na njihovo dolgoročno številčnost.
Po besedah Miličića so zaradi kormoranov najbolj prizadete vrste, kot so lipan, podust, platnica, tudi potočna in soška postrv, mrena in klen. Gre za vrste, ki so zaradi svoje vedenjske ekologije relativno lahko dostopne plenilcem. Salmonidi, kot sta postrv in lipan, se zadržujejo v tolmunih in na odprtih delih rek, kjer so bolj izpostavljeni. Pri ciprinidih, kot so podust, platnica in mrena, pa je značilno, da se združujejo v jate, kar lahko v določenih razmerah predstavlja lažji plen. Posebej ogrožene so lahko jate v reguliranih vodotokih, kjer je naravnih skrivališč manj.
»Črna ribja smrt udarila tudi v naši družini«
V Ribiški družini Gornja Radgona so januarja objavili fotografije »opustošenja, kjer je še pred kratkim mrgolelo življenje«.
»Črna ribja smrt z imenom kormoran je udarila tudi v naši ribiški družini,« so med drugim zapisali in opozorili, da pred temi ptiči ni varen niti slovenski kralj voda, ponos in simbol naših rek, sulec. »Kormoran ni ogrožen, ogrožene so naše reke, ribe in predvsem ravnovesje. Če se ne bo ukrepalo, kmalu ne bo več kaj varovati. Ribiči ne moremo več le tiho opazovati, kako Mura postaja prazna struga brez življenja,« so še zapisali.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
