Kormorani razklali Evropsko unijo
Kormoran velja za zelo razvpito vrsto ptic, saj ga mnogi označujejo za velikega škodljivca v ribištvu.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Kormorana so v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja lovci in pesticidi pripeljali do roba izumrtja, a se je v Evropi ta ribojeda vodna ptica opomogla po zaslugi ene prvih okoljskih zakonodaj EU.
Ta ureditev je na papirju predstavljala velik uspeh naravovarstvenikov: v zadnjih 50 letih je populacija kormoranov narasla z okoli 50.000 na med 1,5 in 2 milijona osebkov. Vendar pa zdaj 10 držav članic EU meni, da je vrsta postala problem, ki ga je treba omejiti.
V skupnem pismu, ki ga je pridobil portal Politico, 16 ministrov za kmetijstvo in okolje iz Estonije, Švedske, Finske, Latvije, Litve, Slovaške, Hrvaške, Poljske, Češke in Romunije poziva komisarko za okolje Jessico Roswall ter komisarja za ribištvo Costasa Kadisa, naj se kormorana uvrsti med lovne vrste v skladu z direktivo EU o pticah iz leta 1979.
Poleg tega ministri pozivajo k določitvi usklajenih ciljev upravljanja populacije na ravni EU ter k lažji možnosti odstrela izven lovne sezone.
S kormorani kot z volkovi
Estonski minister za kmetijstvo Hendrik Johannes Terras, ki je pomagal uskladiti pobudo, meni, da bi morala EU pri upravljanju kormoranov ravnati enako odločno kot pri drugih plenilcih. V zadnjih letih je Unija že omilila zaščito volkov, več držav pa je za zaščito ptic, ki gnezdijo na tleh, ukrepalo proti invazivnim kunam in rakunastim psom.
"Če smo pripravljeni omejevati število manjših plenilcev, da bi zaščitili ptice, zakaj ne bi zmanjšali tudi plenilskega pritiska na ribe?" se je Terras vprašal za Politico in poudaril, da je "naravo treba obravnavati kot celoto".
Dnevno požrejo pol kilograma rib
V pismu z dne 7. maja ministri opozarjajo, da kormorani – vsak naj bi dnevno zaužil približno pol kilograma rib – povzročajo škodo ribjim staležem v celinskih vodah in izčrpavajo ribnike v akvakulturi. Po ocenah industrije naj bi skupna škoda evropskemu ribištvu in ribogojstvu presegala 350 milijonov evrov letno.
V estonskih obalnih vodah kormorani po Terrasovih besedah pojedo približno 20.000 ton rib na leto, skoraj dvakrat več, kot znaša ulov tamkajšnjih obalnih ribičev.
V Bruslju zadržani
Pobuda prihaja tik pred srečanjem ministrov za kmetijstvo in ribištvo sredi tedna v Bruslju ter v času pregleda evropske naravovarstvene zakonodaje, ki ga je Evropska komisija začela kot del prizadevanj za zmanjšanje birokracije. Javna razprava bo trajala do avgusta.
Evropska komisija za zdaj pobudi ni naklonjena. Njeni predstavniki poudarjajo, da obstoječa pravila že omogočajo državam dovolj manevrskega prostora za ukrepanje in da bi morale vlade najprej poskusiti z nesmrtonosnimi metodami.
Odstrel ne bi rešil problema
Okoljevarstvene organizacije medtem opozarjajo, da odstrel ne bi rešil osnovnega problema. Raziskovalci Univerze v Stockholmu so lani ugotovili, da komercialni ribolov v Baltiku ulovi približno trikrat več rib kot tjulnji in kormorani skupaj.
Ni prvič, da države EU poskušajo omiliti zaščito kormoranov. Švedska je dala to pobudo že septembra in oktobra 2024, obakrat s podporo koalicije držav iz baltske in srednje Evrope.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
