Arhiv Štajerskega Tednika

Prvošolcev bo sicer manj kot v tem šolskem letu, ko je prvi razred obiskovalo 20.716 otrok. Tako se že osmo leto nadaljuje zmanjševanje števila prvošolcev. Z novim šolskim letom bo po noveli zakona prvi tuji jezik obvezen predmet že v 1. razredu, kjer je bil doslej neobvezen. "Predlog uvedbe obveznega učenja prvega tujega jezika v 1. razredu osnovne šole je v strokovni in javni razpravi dosegel visoko stopnjo konsenza, čemur je med drugim botroval tudi podatek, da ga je že do zdaj obiskovalo 93 odstotkov učencev," so pojasnili na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje.

Zakaj NPZ že v tretjem razredu

Tretješolci, za katere bo z novim šolskim letom NPZ obvezen, bodo preverjanje opravljali iz slovenščine in matematike. Namen NPZ v 3. razredu je dovolj zgodaj identificirati tiste učence, ki imajo težave na področju bralne pismenosti in ki ne dosegajo minimalnih standardov znanja pri matematiki, saj se lahko tako pripravi nadaljnji načrt dela s temi učenci.

Šestošolce čaka NPZ iz slovenščine, matematike in prvega tujega jezika, devetošolce pa iz slovenščine, matematike in tretjega predmeta, ki ga bo določil pristojni minister. Kot je razvidno iz šolskega koledarja, bo NPZ iz slovenščine, ki jo lahko na narodnostno mešanih območjih nadomestita italijanščina in madžarščina, za učence 3., 6. in 9. razreda 24. marca, iz matematike pa 27. marca. NPZ iz tujega jezika za učence 6. razreda in iz tretjega predmeta za učence 9. razreda bo 1. aprila.

Dosežek na NPZ lahko po novem vpliva na vpis v srednjo šolo

Dosežki devetošolcev se lahko po novem uporabijo kot eno od meril za izbiro kandidatov v primeru omejitve vpisa v programe srednješolskega izobraževanja. Po objavljeni odredbi o merilih predstavlja seštevek zaključnih ocen vseh obveznih predmetov iz 7., 8. in 9. razreda največ 60 odstotkov, dosežka na NPZ iz slovenščine in matematike pa po največ 20 odstotkov.

Preberite še ...

Trendi

Presenetite jo drugače kot običajno

Tudi za vpis v programe, za katere je treba opraviti preizkus nadarjenosti oziroma spretnosti, se bodo uporabila enaka merila glede zaključnih ocen in dosežkov na NPZ, dodatno pa še dosežki na preizkusu nadarjenosti oziroma spretnosti. Kandidati bodo tako dobili dodatnih 10 točk, če bodo na preizkusu nadarjenosti oziroma spretnosti dosegli nad 90 odstotkov vseh možnih točk, oziroma dodatnih pet točk, če bodo dosegli od 80 do 90 odstotkov. Podobno velja tudi za kandidate za vpis v športna oddelka programov gimnazija in ekonomska gimnazija. Ti bodo za pridobljen status športnika A prejeli dodatnih 10 točk, za pridobljen status športnika B pa dodatnih 5 točk.

Odredba o novih merilih v primeru omejitve vpisa tudi določa, da če se v izbirnem postopku na posameznem programu na spodnji meji razvrsti več kandidatov z istim številom točk, se izbira med njimi opravi na podlagi dosežka na NPZ iz učnega jezika in matematike. Če je tudi po tem kriteriju na spodnji meji še vedno več kandidatov z istim številom točk, se v naslednjem koraku izbira med njimi opravi na podlagi dosežka na NPZ iz učnega jezika.

Za neudeležbo potrebno opravičilo

Pri učencih, ki se iz opravičljivih razlogov ne bodo udeležili NPZ, se bo za potrebe vpisnega postopka določil nadomestni dosežek kot mediana dosežkov na NPZ tistih kandidatov, ki imajo enak seštevek zaključnih ocen tega predmeta v 7., 8. in 9. razredu. Poleg zdravstvenih razlogov, za katere je potrebno zdravniško potrdilo, so opravičljivi razlogi za neudeležbo na NPZ denimo še naravna ali druga nesreča, smrt v družini, udeležba na mednarodnem tekmovanju iz znanja ali veščin, aktivna udeležba na velikem mednarodnem športnem tekmovanju. O utemeljenosti opravičljivih razlogov bodo odločali na šolah. Po določbah pravilnika pa morajo starši razloge za neudeležbo učenca sporočiti ravnatelju najpozneje v 24 urah po začetku NPZ, pisna dokazila pa predložiti najpozneje v treh delovnih dneh od tega sporočila ravnatelju. Kaj se zgodi, če tega ne naredijo, pravilnik ne določa.