Profimedia

• Umrl je papež Frančišek
• Papež, ki se je zavzemal za najbolj zapostavljene skupine

Izbira novega papeža je v rokah kardinalskega zbora, do izvolitve pa bo apostolski sedež v rokah kamerlenga, najstarejšega kardinala, ki je trenutno Irec Kevin Farrell. Kot narekuje tradicija, mora kamerlengo obiskati pokojnega papeža, trikrat izgovoriti njegovo ime in potrditi njegovo smrt. V sodobnih časih ima ta tradicija zgolj simbolno vrednost, saj papeževo smrt v resnici potrdi zdravniško osebje. Po smrti kamerlengo tudi uniči papežev prstan, ki se uporablja kot pečat za uradne papeške dokumente, in s tem izniči njegovo avtoriteto. Vatikan takrat preide v obdobje »sede vacante« (lat. praznega sedeža), v katerem se začasno preda vodenje Cerkve kardinalskemu zboru na čelu s kamerlengom.

• Kako bodo izvolili novega papeža

Kardinalski zbor se nekaj tednov po papeževem pogrebu zbere v Sikstinski kapeli, kjer v tajnem, stoletja starem postopku, znanem kot konklave, izberejo oziroma izvolijo novega papeža. Do glasovanja so upravičeni samo kardinali, mlajši od 80 let, pri čemer to zahtevo trenutno izpolnjuje 138 od skupno 252 kardinalov. Volivci glasujejo v tajnosti, glasovnice pa dajejo v kelih na oltarju. Kandidat mora, da postane novi papež, prejeti dve tretjini glasov. Če ni jasnega zmagovalca, se glasovanja ponovijo. Ko so glasovi prešteti, jih zažgejo v posebni peči. Kemikalije, pomešane z glasovnicami, proizvedejo črn dim, če novi papež še ni izvoljen, in belega, če je.

Veliko ugibanj, a je javna kampanja prepovedana

Čeprav postopek poteka v strogi tajnosti, posamezni kardinali pa javno ne smejo lobirati za ta položaj, vse odkar je papež Frančišek pristal v bolnišnici, naokoli kroži veliko informacij in predvsem špekulacij, kdo bi ga lahko nasledil. Teoretično lahko papež postane vsak katoličan, a v praksi ta čast pripade zgolj kardinalom. Za razliko od političnih položajev se v primeru potegovanja za položaj novega papeža javna kampanja nikakor ne spodobi, posamezen kardinal pa bi v primeru javne kampanje hitro padel v nemilost drugih soborcev. Javno lobiranje za papeža v Vatikanu velja za tabu, kardinal, ki bi to prekršil, pa se lahko hitro znajde celo na izhodnih vratih.

»Ne samo, da menim, da so se politični pogovori že začeli, menim, da že nekaj časa trajajo,« je za časnik The Times že konec februarja razodel urednik spletnega medija Crux s sedežem v Rimu John Allen, ki velja za velikega poznavalca dogajanja v Vatikanu. Allen je denimo pojasnil, da je že splošno znano dejstvo, da se je v primeru papeža Janeza Pavla II., ki je bil na položaju do svoje smrti leta 2005, skupina kardinalov glede nasledstva začela srečevati že sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja. Ta skupina naj bi si želela na čelu videti bolj liberalnega papeža, kar jim je na koncu z imenovanjem papeža Benedikta XVI. spodletelo.

Allen je takrat dejal, da se tokrat v popolni tajnosti srečujejo predvsem konservativni kardinali, ki si želijo manj liberalnega papeža. »Ne bi vam mogel podati imen konservativcev, ki se tokrat srečujejo in opravljajo pogovore, a vam garantiram, da to počnejo in da ti pogovori potekajo že nekaj časa. Vem za najmanj enega kardinala, ki je vodil nekatere od teh pogovorov, a je ta od takrat že umrl.«

Kdo bi lahko nasledil papeža Frančiška?

Različni mediji so v zadnjih nekaj mesecih postregli z več imeni ožjih kandidatov za Frančiškovega naslednika.

Med temi so denimo 65-letni kardinal Fridolin Ambongo Besungu iz Demokratične republike Kongo, močan glas afriških katoličanov. Frančišek ga je za kardinala imenoval leta 2019 in je trenutno predsednik škofovskih konferenc Afrike in Madagaskarja.

Omenja se tudi ime 70-letnega italijanskega kardinala Pietra Parolina, ki trenutno služi kot vatikanski državni tajnik in je desetletja tesno sodeloval s Frančiškom. Za kardinala je bil imenovan leta 2014. Za močnega kandidata naj bi veljal zlasti zato, ker je dobro vešč vatikanske diplomacije.

Profimedia

76-letni ameriški kardinal Raymond Burke velja za vodilni glas konservativne struje. Kardinal je postal leta 2010 in je večkrat javno kritiziral Frančiškove bolj liberalne reforme.

Po konservativni drži je znan tudi 72-letni madžarski kardinal Peter Erdo, nekdanji predsednik Sveta evropskih škofovskih konferenc. Med drugim je znan po tem, da zaradi neločljivosti zakonske zveze nasprotuje temu, da bi ločeni oziroma znova poročeni katoličani prejemali obhajilo.

Še eno ime je 67-letni filipinski kardinal Luis Antonio Tagle, ki pa je za razliko od prejšnjih dveh kandidatov znan po precej bolj progresivni, liberalni drži. Kardinal je od leta 2012.

Profimedia