Janša: Slovenija bo enkrat dražje plačala nekaj, kar smo zdavnaj obljubili
V Ankari se danes končuje vrh zveze Nato, na katerem se bodo voditelji 32 držav članic posvetili predvsem sprejetju sklepne deklaracije in potrditvi ključnih usmeritev zavezništva za prihodnje obdobje.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Slovenijo na vrhu zastopa predsednik vlade Janez Janša, spremljata pa ga minister za obrambo Valentin Hajdinjak in minister za zunanje in evropske zadeve Tone Kajzer.
"Večkrat sem že bil na vrhu Nata, prvič pa je Slovenija v poziciji, da malo sklanjamo glave," je v turški prestolnici povedal Janša in še enkrat prst uperil proti prejšnji vladi, ki je po njegovo vehementno nekaj obljubljala in podpisovala, pa tega potem ni izpolnila. "Nato bolj skrbi za našo varnost, kot Slovenija skrbi za varnost Nata. Pošteno je, da tudi mi naredimo svojo domačo nalogo in prispevamo svoj delež," je dejal premier.
Apel ustavnemu sodišču
Kot je dodal, čez noč to ne bo šlo, ker ima Slovenija javnofinančne probleme in celo probleme z rebalansom proračuna. Opozoril je, da je veliko odvisno od odločitve ustavnega sodišča o tem, ali referendum o razvojnem zakonu bo ali ne. "Tam so veliki finančni učinki, brez tega je nemogoče načrtovati proračunsko leto ali ga popravljati. Izkoriščam to priložnost za apel na ustavno sodišče, da odloči. Sodišče je neodvisno v tem, kako odloči, ni pa neodvisno v tem, da odloča. Država zaradi tega stoji."
Držali bomo besedo
Če, po njegovo, vlada problema o obrambnih izdatkih ne more začeti reševati, dokler nima čiste slike, pa je napovedal, kaj bo Slovenija sporočila zvezi Nato. "Prvo, kar bomo obljubili, je to, da bomo držali besedo, in tisto, kar bomo rekli, tudi naredili. Ne bomo goljufali, kot je prejšnja vlada in za obrambne izdatke predstavljali nekaj, kar to ni, čeprav je kvalifikacija jasna. Od te točke bomo šli dalje," je povedal Janša in dodal, da je nemogoče vse, kar je bilo obljubljeno in neizpolnjeno, izpolniti že v tem letu. Kot je povedal, se bo treba dogovoriti o časovnici izpolnjevanja, a to še pride na vrsto, saj v Ankari ni ne pravi čas ne priložnost za konkretne pogovore.
Vprašanje odgovornosti za boxerje
Ob omembi izpolnjevanja zahtev je Janša izpostavil prekinjeno pogodbo za oklepnike boxer, kar je na začetku mandata storila prejšnja vlada. Zaradi tega je Slovenija plačala kazen, po Janševih besedah pa so oklepniki štiri leta pozneje še enkrat dražji. "Tu se postavlja tudi vprašanje ne samo politične odgovornosti tistih, ki so Slovenijo pripeljali v položaj, da bo morala še enkrat dražje plačati nekaj, kar smo že zdavnaj obljubili."
Janša je dejal, da je Golobova vlada po prekinjeni pogodbi za boxerje štiri leta obljubljala in preučevala druge možnosti, ki naj bi bile boljše, a ni izbrala nobene. "Vrste so zdaj daljše, cene so podvojene in to je tako s časovne kot s finančne strani velik problem."
Potrebno bo kreditiranje
Kot je povedal, je treba postopke o nakupu osemkolesnikov peljati naprej od tam dalje, kjer so jih prekinili pred štirimi leti. "Kakšen bo izbor in kakšne so možnosti, tudi kreditiranja, ki bo glede na javnofinančno situacijo potrebno, pa ne vem ...," je še povedal slovenski predsednik vlade.
V ospredju sklepna deklaracija
Osrednji dogodek današnjega dne na vrhu Nata bo zasedanje Severnoatlantskega sveta na ravni voditeljev držav in vlad, na katerem naj bi potrdili skupno deklaracijo vrha. Dokument med drugim ponovno potrjuje zavezanost kolektivni obrambi po 5. členu Severnoatlantske pogodbe, nadaljnjo podporo Ukrajini, voditelji naj bi potrdili tudi nadaljevanje prizadevanj za povečanje obrambnih vlaganj držav članic.
Ena ključnih tem vrha ostaja doseganje cilja, da bi države do leta 2035 za obrambo in z njo povezane naložbe namenjale pet odstotkov bruto domačega proizvoda.
Podpora Ukrajini ostaja ena glavnih tem
Pomemben del razprav je namenjen nadaljnji podpori Ukrajini. Po predlogu sklepne deklaracije bodo članice potrdile vojaško pomoč za leto 2026 ter napovedale nadaljevanje usposabljanja ukrajinskih sil in dobav obrambne opreme. Ob tem bo Rusija tudi v sklepnem dokumentu opredeljena kot dolgoročna grožnja evroatlantski varnosti.
Kaj je na vrhu pomembno za Slovenijo?
Za slovensko delegacijo je ena pomembnejših tem razprava o prihodnjih obrambnih vlaganjih. Tudi Slovenija bo morala pri pripravi prihodnjih proračunov upoštevati usmeritve, sprejete na vrhu, predvsem glede postopnega povečevanja obrambnih izdatkov in razvoja zmogljivosti Slovenske vojske.
Letos bo Slovenija za temeljne obrambne potrebe namenila nekaj manj kot 1,2 milijarde evrov oziroma 1,61 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Tako bo glede na Natove ocene ostala edina članica pod dvema odstotkoma BDP. Lani sta poleg Slovenije manj kot 2 odstotka namenili še Albanija in Češka, ki pa naj bi letos zvišali izdatke.
O čem sta Janša in soproga kramljala s Trumpom?
Ob uradnem programu vrha potekajo še dvostranska srečanja voditeljev. Ta so namenjena usklajevanju stališč o aktualnih varnostnih vprašanjih, sodelovanju med državami članicami in razpravam o prihodnjih skupnih projektih na področju obrambe.
Že v torek pa je turški predsednik Recepu Tayyip Erdogan skupaj s soprogo gostil voditelje držav članic Nata v predsedniški palači v Ankari na skupni večerji. Tam je prišlo tudi do kratkega srečanja med Janšo in njegovo soprogo Urško Bačovnik Janša ter ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, ki so izmenjali nekaj besed.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
