Sašo Švigelj / MPA

V izjavi Nata piše, da so se voditelji zavezali, da bodo njihove države do leta 2035 v osnovne obrambne potrebe in izdatke, povezane z obrambo in varnostjo, letno vlagale pet odstotkov BDP. S tem bodo zagotovili izpolnjevanje "individualnih in kolektivnih obveznosti v skladu s 3. členom washingtonske pogodbe".

Obenem so ponovili svojo zavezanost kolektivni obrambi. "Ponovno potrjujemo svojo trdno zavezanost kolektivni obrambi, kot je zapisano v 5. členu washingtonske pogodbe - da je napad na enega napad na vse," piše v dokumentu.

Profimedia

Edina sprejeta zaveza Slovenije je, da bo še letos izdatke za varnost in obrambo zvišala na dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), do leta 2030 pa na tri odstotke, je danes po vrhu Nata v Haagu povedal premier Robert Golob.

"Edina že sprejeta zaveza za Slovenijo (...) je zaveza, da bomo v letošnjem letu za obrambne izdatke namenili dva odstotka, to postopoma dvigovali za 0,2 odstotka letno do leta 2030, ko bomo dosegli tri odstotke za obrambne namene," je po vrhu povedal Golob. To določa nedavno spremenjena resolucija o programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040, je spomnil.

Napovedal je, da bodo v izogib nesporazumom v prihodnjih tednih pripravili vrsto srečanj, na katerih bodo določili, za kaj točno bo Slovenija namenila ta sredstva.

Zaenkrat resolucija predvideva, da bosta dva odstotka BDP namenjena izpolnitvi v začetku junija potrjenih Natovih ciljev na področju obrambnih zmogljivosti, en odstotek pa za projekte, kot so kibernetska varnost, satelitska tehnika, odprava ozkih grl na prometni infrastrukturi in bolnišnične kapacitete. Te naložbe bodo v skladu z Natovo metodologijo iz leta 2018, je pojasnil Golob.

Kot je že ob prihodu na zasedanje povedal premier, izjavi ni nasprotoval, saj vključuje dovolj varovalk. Ena od teh je vmesni pregled leta 2029, druga pa fleksibilnost pri definiciji izdatkov.

Ena od varovalk je vmesni pregled leta 2029, ko bodo glede na tehnološki razvoj in razmere v svetu znova preučili, čemu se bodo zavezali za obdobje 2030-35. Druga pa je fleksibilnost pri definiciji izdatkov, je dejal.

Če bodo v okviru pregleda potrdili, da cilj za osnovne obrambne potrebe in cilje zmogljivosti ostaja pri 3,5 odstotka BDP, bo morala Slovenija po premierjevih besedah temu namenjene proračunske izdatke do leta 2035 zvišati samo še za 0,5 odstotka.

Slovenija medtem projektov za financiranje v okviru cilja v višini 1,5 odstotka BDP še ni načrtovala, je pojasnil Golob. Je pa ocenil, da se marsikateri projekt že izvaja, predvsem na področju raziskav in razvoja ter odpornosti, vključno s sistemom za zaščito in reševanje.

"Jaz sem zadovoljen, da se je za zaprtimi vrati Sloveniji uspelo izpogajati za to, da ostaja pri svojih zavezah, ki so bile že potrjene v državnem zboru. To je tisto, kar je najbolj pomembno. In verjamem, da ko se bodo tudi domači akterji s tem seznanili, bo tudi njim lažje razumeti, na kateri točki so mogoče reagirali prehitro in pozivali k nečemu, kar nikoli sploh ni bilo potrebno," je dejal glede pozivov koalicijskih strank SD in Levica, naj na vrhu ne podpre skupne izjave.