Sašo Švigelj / MPA

Kot v svojem nagovoru za ta dan pravijo Združeni narodi (ZN), se ledeniki topijo hitreje kot kdajkoli prej. Ker Zemlja zaradi podnebnih sprememb postaja vse bolj vroča, se zamrznjeni svet krči, zaradi česar je vodni cikel bolj nepredvidljiv in ekstremen. »Za milijarde ljudi se zaradi umikanja ledenikov tokovi staljene vode spreminjajo, kar povzroča poplave, suše, zemeljske plazove in dvig morske gladine ter škoduje ekosistemom,« so zaskrbljeni pri ZN in dodajajo, da je ohranjanje ledenikov strategija preživetja, saj so ključnega pomena za življenje – njihova staljena voda je bistvena za pitno vodo, kmetijstvo, industrijo, proizvodnjo čiste energije in zdrave ekosisteme. »Sodelovati moramo, da zmanjšamo emisije toplogrednih plinov in bolj trajnostno upravljamo s talino za ljudi in planet.«

Triglavski ledenik tik pred izginotjem

Kot so navedli ZN, so leta 2023 ledeniki izgubili več kot 600 gigaton vode, kar je največja izguba mase, zabeležena v zadnjih 50 letih. Če bi globalno segrevanje omejili na 1,5 stopinje Celzija, bi lahko rešili dve tretjini ledenikov. Po podatkih ZN in Unesca se skoraj dve milijardi ljudi za pitje, kmetijstvo in proizvodnjo energije zanaša na vodo iz ledenikov, taljenja snega in gorskih odtokov. Povečano taljenje ledenikov znatno prispeva k svetovnemu dvigu morske gladine, današnja morska gladina je tako že približno 20 centimetrov višja, kot je bila leta 1900.

Kot je na simpoziju Vodni dnevi v organizaciji Slovenskega društva za zaščito voda povedal Miha Pavšek z Geografskega inštituta Antona Melika, bo izginjajoče ledenike v Alpah težko rešiti. Avstrija bo brez ledenikov ostala prej kot v pol stoletja, podobno bo v Franciji in Italiji. »Tali se tudi naš Triglavski ledenik in je tik pred izginotjem, snežnih padavin pa je tudi vse manj zaradi čedalje višje meje sneženja ob vsakokratnih padavinah,« je opozoril.

Sašo Petan z Agencije RS za okolje (Arso) je spregovoril o vplivu podnebnih sprememb na sezonsko porazdelitev pretokov alpskih rek. »Višek pomladanskih pretokov se bo zgodil prej, pomaknil se bo proti zimskemu času. To posledično pomeni, da bo v poletnem času vode manj, kar povečuje tveganje za daljša sušna obdobja,« je povedal Petan in dodal, da obstaja večja verjetnost poplav v zimskem in pomladnem obdobju.

Jaka Vinšek / BOBO

Izgub pri oskrbi s pitno vodo iz javnega vodovoda skoraj tretjina

Preberite še ...

· Začetki na Petrolu

Tu se nikdar ne počutiš osamljenega, vedno se lahko na koga obrneš

V Sloveniji je v ustavi zapisano, da ima vsakdo pravico do pitne vode. Vodni viri so javno dobro v upravljanju države in prednostno in trajnostno služijo oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev ter v tem delu niso tržno blago. Oskrbo prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev zagotavlja država. Je v Sloveniji vode preveč ali premalo? Minister za naravne vire in prostor Jože Novak pravi, da ta tema za družbo predstavlja velik izziv na vseh ravneh življenja in delovanja, vodna kriza pa je posledica kompleksnejše trojne planetarne krize, v kateri živimo. »Na ministrstvu se z blaženjem planetarne krize ukvarjamo vsakodnevno, na več ravneh in v medsektorskem kontekstu – ne glede na to, ali je vode preveč, premalo ali če njena kakovost ni ustrezna. Usmerjamo se tudi k uporabi sodobne satelitske tehnologije, prilagojene prav za te namene,« je poudaril na omenjenem simpoziju.

Velika večina vode se v Sloveniji načrpa iz podzemnih virov. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (Surs) je bilo leta 2023 take kar 97,8 odstotka vse vode, načrpane za javni vodovod, kar pomeni 179 milijonov kubičnih metrov vse vode. Preostali štirje milijoni kubičnih metrov(2,2 odstotka) so bili načrpani iz površinskih virov. Za javni vodovod je bilo, kot navaja Surs, v letu 2023 načrpanih 183 milijonov kubičnih metrov vode. Načrpana voda se dobavi oziroma proda različnim uporabnikom (gospodinjstvom, poslovnim subjektom, različnim dejavnostim), del se je ne obračuna (primer voda za potrebe gasilcev), del pa se je v omrežju izgubi, recimo zaradi dotrajanosti omrežja. Delež izgubljene vode ni majhen, predlani so izgube predstavljale kar 29 odstotkov celotne oskrbe končnih uporabnikov s pitno vodo iz javnega vodovoda.

Profimedia

Korošci na dnu po porabi

Od skupne količine načrpane vode je je bilo leta 2023 skoraj polovica (45 %), kar pomeni 82 milijonov kubičnih metrov, dobavljene gospodinjstvom. Po podatkih Sursa so največ vode na prebivalca porabili prebivalci iz gospodinjstev v Savinjski statistični regiji (43,5 m³/prebivalca), najmanj pa tisti iz Koroške statistične regije (30,5 m³/prebivalca). Predlani je prebivalec Slovenije povprečno porabil 61 m³ vode, količina načrpane vode na prebivalca pa je bila predlani 86,3 m³.

Za namakanje se je v letu 2023 uporabilo 4,7 milijona m³ vode, od tega skoraj polovica (nekaj manj kot 48 %) za namakanje njiv in vrtov, 25 % za namakanje sadovnjakov, oljčnikov in drevesnic, 11 % vode je bilo uporabljene za zasneževanje smučišč, 10 % za namakanje rastlinjakov in travnikov, 6 % za namakanje drugih športnih površin, manj kot 1 % vode pa se je uporabilo za namakanje vinogradov, trsnic in matičnjakov.

Poraba vode v gospodinjstvih v letu 2023
Savinjska 43,5 m3 vode
Gorenjska 41,8
Osrednjeslovenska 40,9
Zahodna Slovenija 40,4
Vzhodna Slovenija 38,8
Obalno-kraška 38,7
Goriška 37,5
Podravska 37,1
Primorsko-notranjska 35,5
Pomurska 35,0
Jugovzhodna Slovenija 33,9
Posavska 33,3
Zasavska 31,2
Koroška 30,5
SLOVENIJA 38,6

Vir: Surs