Arhiv Štajerskega Tednika

»Leta 1967 sta to gostilno prevzela moja starša, gostilna pa je bila že prej na tem mestu,« je dejal Miran, ki je bil takrat star dve leti. Z delom v domači gostilni je začel po pridobljeni izobrazbi za kuharja, tako da ima že 40 let delovne dobe, ne pa »starostnih let«, kot pravi. Pa tudi ob dopolnitvi let razmišlja, da bi še vztrajal na gostilniški poti, kajti gostilniška izba je del domačije. »To pomeni, da sem doma, obenem kuham, da je skuhano, ko se ta mladi vrnejo iz služb, kurim, če imam pa kakšen posel, pač skočim na teren, sicer pa imam odprto od osme do 22. ure.«

Ne gre za gostilno, kamor bi se valile trume gostov, poraja se celo vprašanje, kako se finančno izide, pa vendar kljubuje času in spremenjenim navadam. »Nekdaj je bilo veliko pivcev iz Hrvaške, pa turistov in romarjev. Po nedeljski maši so družine tudi vedno prišle preko ceste. Zdaj so se časi spremenili.

Preberite več v Štajerskem Tedniku