Profimedia

Slovenija je na lestvici pridobila zlasti zaradi napredka pri političnem in pri družbenem kazalniku, so navedli v organizaciji. Kot so zapisali, zdajšnja vlada sorazmerno spoštuje medijsko svobodo. Politične pritiske tako bolj izvajajo opozicijske stranke, ki medijem nasprotujejo in jim želijo vzeti verodostojnost.

Lestvica izraža razmere v lanskem letu, ko se je vlada odločila za zvišanje rtv-prispevka. Ministrstvo za kulturo je pripravljajo predlog novega zakona o medijih in v njem predvidelo celovito državno pomoč za medije. Napadov na novinarje je bilo manj, prav tako je bilo po njihovih navedbah manj odpuščanj v novinarstvu. "A šlo je za zatišje pred viharjem," so opozorili.

Čeprav je Slovenija pokazala politično voljo za izvajanje evropskega akta o svobodi medijev, ki je v EU začel veljati leta 2024, ostaja še veliko pomembnih izzivov. Medijska svoboda v državi je namreč še vedno krhka. O tem priča tudi njeno komaj 18. mesto med 27 državami članicami EU, so opomnili.

Medijsko svobodo merijo na podlagi petih kazalnikov, ki so politični, ekonomski, zakonodajni in družbeni kazalnik ter kazalnik varnosti novinarjev.

Prvo mesto na lestvici je tako kot lani pripadlo Norveški, sledita pa Estonija in Nizozemska. Na dnu lestvice so Kitajska, Severna Koreja in čisto na dnu Eritreja.

Organizacija sicer ugotavlja, da je skupni ekonomski pokazatelj vseh 180 držav, ki jih vključuje njihova lestvica, na najnižji točki v zgodovini njihovega merjenja svobode medijev. Glede na to so globalni položaj medijske svobode prvič ocenili kot težak.