MPA

V sporočilu za javnost so poudarili, da so bila vsa izdana soglasja in pogodbe v skladu s takrat veljavno zakonodajo.

Pomanjkanje nadzora

KPK razkriva: dodatno delo zdravnikov brez ustreznega nadzora

Dodali so, da so na pomanjkljivo zakonsko ureditev opozarjali tudi sami. Ob tem pa so bila vsa soglasja in podjemne pogodbe, izdane v obravnavanem obdobju, zakonite in niso negativno vplivale na izvajanje programa v ustanovi.

Spomnili so, da takratna zakonodaja ni predpisovala jasnih meril glede obremenitev zdravstvenega kadra, razen omejitve števila ur. UKC Ljubljana ob tem ni imel pooblastil ali mehanizmov za preverjanje dela zaposlenih izven ustanove, temveč se je zanašal na poročila, ki so jih oddali zaposleni sami. Presojo o morebitni preobremenjenosti je tako lahko podal le strokovni vodja.

Zdravnik s 40 soglasji jih je imel za sedem delodajalcev

Dodatno so pojasnili tudi nekatere številke iz analize KPK. Primer posameznika, ki je v štirih letih prejel 40 soglasij, po njihovih navedbah ne pomeni, da je delal pri 40 različnih delodajalcih. Gre za večkratna podaljšanja soglasij za delo pri sedmih različnih izvajalcih v štiriletnem obdobju. Ob tem so opozorili, da izdano soglasje še ne pomeni, da je zaposleni delo pri drugem izvajalcu tudi dejansko opravljal.

Podjemne pogodbe so se po njihovih besedah sklepale predvsem za izvajanje dodatnih programov, kot je skrajševanje čakalnih vrst, in za zagotavljanje kadra za neprekinjeno zdravstveno oskrbo.

Priporočila KPK bodo preučili in jih v okviru pristojnosti vgradili v svoje procese. Ob tem poudarjajo, da je področje danes zakonsko drugače urejeno in da sledijo vsem novostim. Zavedajo se svoje odgovornosti pri vzpostavljanju transparentnosti in ničelne tolerance do korupcije v zdravstvu.