Sašo Švigelj

Premier Robert Golob je na dveh sejah vlade septembra 2022 in junija 2023 glasoval za imenovanje poslovneža Tomaža Subotiča v svet Splošne bolnišnice Celje in svet Psihiatrične klinike Ljubljana. Kot je takrat poročal POP TV, je Golob s partnerko Tino Gaber večkrat dopustoval v hiši poslovneža in člana Svobode Subotiča v Karigadorju. "Mislim, da njun osebni odnos ni take narave, da bi lahko kakorkoli vplival na objektivnost in transparentnost imenovanja članov zavodov obeh bolnišnic," je danes poudaril odvetnik Zdolšek. Dodal je, da je ta postopek potekal prek javnega razpisa. Poleg tega premier ni sodeloval pri predlaganju kandidatov oziroma list kandidatov, o katerih so potem glasovali na vladi. Zdolšek je še navedel, da je bil Subotič že pred tem imenovanjem v svetu zavoda Splošne bolnišnice Celje. "Tudi, če premier ne bi glasoval, bi bil rezultat identičen," je povedal.

Kaj bo storila KPK?

Namestnica predsednika protikorupcijske komisije (KPK) Tina Divjak v današnji izjavi za javnost vsebine osnutka ni komentirala. Je pa na načelni ravni pojasnila, da gre pri nasprotju interesov za to, da oseba z nekim uradnim dejanjem, na primer z glasovanjem, sebi ali komu od bližnjih, od ljudi, s katerimi ima osebne, poslovne ali politične stike, pridobi neko premoženjsko ali nepremoženjsko korist. To so tako imenovane okoliščine nasprotja interesov. Po njenih besedah je zakon glede nasprotja interesov jasen - vedno, ko je oseba v položaju, ko bi lahko zasebni interes prevladal, bi se morala izločiti, ne glede na to, kakšen je končen rezultat glasovanja.

Sporne prakse?

KPK bo preverila premierjeve dopuste s Tino Gaber v hiši člana Svobode

Pri nasprotju interesov lahko komisija sicer vodi dva različna postopka - možen je prekrškovni postopek z izdajo glob, drugi pa ugotovitveni postopek, kjer KPK izda ugotovitve. "Te ugotovitve same po sebi nimajo neposredne sankcije, je pa seveda odvisno od integritete obravnavane osebe oziroma od kršitelja, da ustrezno reagira na ugotovljeno kršitev oziroma od javnosti, ki lahko v teh primerih izrazi svoja pričakovanja do pravilnega ravnanja," je dejala Divjak. Kaj bo KPK storila, še ni mogla napovedati.

Zdolšek: Dopisovanja izločiti iz primera

Zdolška moti, da je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) postopek uvedla na podlagi fotografij dopisovanja posameznikov. Po oceni Zdolška gre za kršitev 37. člena ustave, ki jamči varstvo tajnosti pisem in drugih občil. Določa tudi, da lahko samo zakon predpiše, da se na podlagi odločbe sodišča za določen čas ne upošteva varstva in nedotakljivost človekove zasebnosti. To je mogoče, če je to nujno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države. Zdolšek je od KPK zahteval, da se dopisovanja izločijo iz primera, prav tako je zahteval izločitev članov senata. KPK je omenjeno zavrnil, je povedal.

Javne finance

Golob ob predstavitvi proračunov izpostavil štiri prioritete

Slednje je danes v izjavi za medije potrdila tudi Divjak. Kot je pojasnila, sicer zakon o upravnem postopku v nasprotju z zakonom o kazenskem postopku nima členov o izločitvi dokazov ali pa o nezakonitih dokazih, ima samo člen o presoji vrednosti dokazov. "Zato mi ne moremo postopati tako kot sodišče, ki neposredno s sklepom zavrne predlagano izločitev in se potem lahko recimo obdolženec na to pritoži," je ponazorila. KPK je torej v osnutku zgolj navedla, da se ne strinja z navedbami o nezakonito pridobljenih dokazih in nanizala razloge za to. To bodo ponovili tudi v končnih ugotovitvah, če bo do njih prišlo. Končne ugotovitve lahko nato Golob izpodbija upravnem sodišču, v tem primeru pa bo "na sodišču, da poda končno odločitev", je nadaljnje postopke navedla Divjak.

Umik iz javnosti

Nekoč so bili v središču politike. Kje so danes?

Zdolšek je za STA napovedal tudi, da bo na osnutek ugotovitev v primeru Karigador odgovoril v sedmih delovnih dneh.

Golob je ob robu seje DZ medijem v zvezi z osnutkom ugotovitev KPK danes dejal, da "ne more komentirati nečesa, česar ni videl". Seznanjen je, da gre za zadevo Karigador.