Koalicijska matematika se zapleta: Kdo bi šel s kom in kdo ne
Matematika novega državnega zbora napoveduje izjemno težko sestavo vlade. Stranke morajo za uspeh prelomiti predvolilne obljube ali tvegati predčasne volitve.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Matematika državnega zbora kaže neizprosno sliko, saj bodo stranke izjemno težko oblikovale novo koalicijo. Voditelji lahko vlado sestavijo le, če posamezne politične skupine prelomijo svoje predvolilne obljube in požrejo svojo besedo.
Če odstopijo od svojih zavez, lahko potrebno večino šestinštiridesetih glasov zberejo tako na levi kot na desni sredini, možna pa je tudi sestava tako imenovane sredinske vlade.
Vendar takšen kompromis prinaša visoko tveganje. Stranka, ki prestopi lastne rdeče črte, tvega oster odziv volivcev in popoln politični pogrom na naslednjih volitvah.
Državna volilna komisija je po preštetju glasovnic potrdila natančno razporeditev devetdesetih mandatov. Gibanje Svoboda zaseda 29 mest ob 28,63 odstotka podpore, Slovenska demokratska stranka 28 mest ob 27,95 odstotka podpore, zavezništvo Nove Slovenije, Slovenske ljudske stranke in Fokusa 9 mest, Socialni demokrati in Demokrati po 6 mest, Levica z Vesno ter Resnica pa po 5 mest. Dva sedeža pripadata predstavnikoma narodnih manjšin, ki praviloma podpreta tistega, ki zbere preostalih 46 glasov.
Zavezništva na levi sredini
Gibanje Svoboda pod vodstvom Roberta Goloba intenzivno išče partnerje za sestavo vlade. Če združijo moči s Socialnimi demokrati, zberejo 35 glasov. Tudi če v koalicijo uspešno povabijo Levico in Vesno, dosežejo 40 glasov. Za potrebno večino jim primanjkuje še šest poslancev.
Tukaj politični prostor ponuja tri matematične scenarije, ki hitro trčijo ob politično realnost.
-
Stranka Demokrati prinaša točno 6 glasov, kar ustvari koalicijo s 46 poslanci. Vendar Anže Logar izrecno izključuje sodelovanje v vladi, ki vključuje Levico (Logar).
-
Stranka Resnica ima 5 poslancev. Skupaj s prejšnjimi zberejo 45 glasov in bi ob podpori vsaj enega manjšinskega poslanca presegli prag. Težavo predstavlja stališče Zorana Stevanovića, ki javno zavrača vstop v vlado pod vodstvom Gibanja Svoboda, izključil je tudi možnost sodelovanja z Levico in Vesno.
-
Zavezništvo Nove Slovenije prinaša 9 glasov, s čimer koalicija zraste na varnih 49 glasov. Predstavniki Nove Slovenije so vabila na sestanke že zavrnili, saj ne vidijo programskih stičišč (Nova Slovenija), niti niso naklonjeni vladanju z Levico in Vesno.
Izzivi na desnici
Tudi Slovenska demokratska stranka pod vodstvom Janeza Janše potrebuje široko podporo. Skupaj z zavezništvom Nove Slovenije in stranko Demokrati dosežejo 43 glasov. Za prevzem oblasti jim manjkajo trije glasovi.
Za dosego potrebne večine Slovenska demokratska stranka v teoriji potrebuje stranko Resnica, saj s tem blokom zbere 48 glasov. Ta matematični izračun pa takoj trči ob politično realnost. Predsednik stranke Resnica Zoran Stevanović namreč javno in izrecno zavrača vstop v vlado pod vodstvom Janeza Janše.
Če predstavniki stranke Resnica uresničijo to zavezo in obdržijo besedo, desnosredinski blok ostane pri 43 glasovih. Slovenska demokratska stranka v tem primeru vlade ne more sestaviti izključno z zavezniki na desnici, ampak mora manjkajoče glasove nujno iskati pri strankah leve sredine.
Manjšinska vlada kot prehodna rešitev
Stranke lahko oblikujejo manjšinsko vlado, če ne zberejo potrebnih 46 poslancev. Takšen sistem deluje izključno ob tihi podpori opozicijskih poslancev, ki vladi omogočijo izvolitev, a vanjo ne vstopijo.
Predsednik vlade pri vsakem zakonu išče nove zaveznike, kar močno upočasni sprejemanje ključnih reform in državnega proračuna. Sistem prinaša politično negotovost, saj zunanji partnerji lahko kadarkoli odrečejo podporo in sprožijo padec vlade. Gospodarstveniki redno opozarjajo, da državni aparat brez jasne smeri in stabilne večine otežuje dolgoročno načrtovanje ter zavira nujne investicije.
Strokovna ali tehnična vlada brez političnega konsenza
Politični zastoj ob neuspešnih pogajanjih redno odpre razpravo o oblikovanju tehnične vlade. Takšno vlado sestavljajo neodvisni strokovnjaki in ne strankarski politiki.
Tehnična vlada državo vodi skozi prehodno obdobje ali do predčasnih volitev ter rešuje zgolj nujna administrativna in gospodarska vprašanja. Predsednica republike lahko predlaga mandatarja za strokovno vlado, če politične stranke izčrpajo vse druge možnosti in ne sestavijo koalicije.
Analitiki ob tem opozarjajo, da takšen scenarij v trenutni razporeditvi moči nima realnih možnosti za uspeh (Ustava Republike Slovenije). Strokovna vlada za izvolitev in delovanje nujno potrebuje širok konsenz in trdno podporo v državnem zboru, kar pa stranke izjemno težko zagotovijo. Politične skupine želijo uresničiti svoje volilne programe in nadzorovati ključne resorje, zato neodvisnim strokovnjakom redko prepustijo vodenje države.
Praksa s tujine kaže, da tehnične vlade hitro izgubijo podporo poslancev, ko državni zbor odloča o nepriljubljenih sistemskih ukrepih ali razporejanju proračunskega denarja.
Tveganje in posledice predčasnih volitev
Predsednica republike razpusti državni zbor in razpiše predčasne volitve, če poslanci v določenih ustavnih rokih ne izvolijo novega predsednika vlade (Ustava Republike Slovenije). Ta scenarij za državo pomeni popoln sistemski zastoj.
Vlada v tem času opravlja zgolj tekoče posle, kar pomeni, da ministrstva ne morejo sprejemati novih ukrepov ali potrjevati večjih projektov.
Državljani in podjetja tako več mesecev čakajo na nujne zakonske rešitve. Politični analitiki ugotavljajo, da volivci na ponovnih volitvah pogosto odrečejo podporo tistim strankam, ki povzročijo politično krizo ali onemogočijo dogovor. Zato politični voditelji predčasne volitve običajno izberejo šele kot skrajni ukrep, ko izčrpajo vse druge možnosti za sestavo delujoče koalicije.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
