Majhen ugriz, velike posledice: Kako se zaščititi pred klopi
S prihodom pomladi se začne tudi sezona klopov. Ti lahko prenašajo nevarne bolezni, predvsem lymsko boreliozo in klopni meningoencefalitis.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
V Sloveniji vsako leto zabeležimo več tisoč okužb, strokovnjaki pa opozarjajo, da je najboljša zaščita previdnost v naravi in cepljenje.
Pomlad vabi v naravo, a v travi že prežijo klopi
S toplimi dnevi ljudje vse več časa preživimo na prostem. Sprehodi po gozdu, kolesarjenje, delo na vrtu ali izleti v naravo so za mnoge eden najlepših delov pomladi. Prav v tem času pa se začne tudi sezona klopov.
Klopi so v Sloveniji zelo razširjeni. Najdemo jih v gozdovih, na travnikih, v grmovju, ob gozdnih poteh in tudi v mestnih parkih ali na domačih vrtovih. Pogosto mislimo, da padajo z dreves, vendar v resnici čakajo na nizkem rastlinju ali travi in se oprimejo živali ali človeka, ki gre mimo.
Slovenija spada med države z razmeroma visoko pojavnostjo bolezni, ki jih prenašajo klopi. Najpogostejša je lymska borelioza, ki jo povzroča bakterija, medtem ko klopni meningoencefalitis povzroča virus in lahko prizadene osrednje živčevje.
Vsako leto pri nas zabeležijo več tisoč primerov lymske borelioze, medtem ko je primerov klopnega meningoencefalitisa precej manj, vendar lahko bolezen poteka bistveno težje.
Borelioza in klopni meningitis – dve bolezni, ki ju prenašajo klopi
Najpogostejša bolezen, ki jo prenašajo klopi, je lymska borelioza. Gre za bakterijsko okužbo, ki se lahko razvije po ugrizu okuženega klopa.
Prvi znak bolezni je pogosto značilen rdeč kolobar na koži, ki se pojavi na mestu ugriza. Ta se postopoma širi in lahko doseže več centimetrov premera. Poleg tega se lahko pojavijo utrujenost, glavobol, bolečine v mišicah ali povišana telesna temperatura. Če bolezni ne zdravimo pravočasno, se lahko bakterija razširi po telesu in prizadene sklepe, živčevje ali srce. Ker gre za bakterijsko okužbo, jo je mogoče uspešno zdraviti z antibiotiki, še posebej, če jo odkrijemo dovolj zgodaj.
Druga pomembna bolezen je klopni meningoencefalitis (KME), virusna okužba možganov in možganskih ovojnic. Bolezen pogosto poteka v dveh fazah. Najprej se pojavijo simptomi, podobni gripi – utrujenost, povišana temperatura, glavobol in bolečine v mišicah. Po kratkem izboljšanju lahko pri nekaterih bolnikih sledi druga faza, pri kateri pride do vnetja živčevja. Takrat se lahko pojavijo močni glavoboli, bruhanje, otrdel vrat, motnje zavesti in drugi nevrološki simptomi. V hujših primerih je potrebno bolnišnično zdravljenje.
Zakaj ugriza klopa pogosto sploh ne opazimo
Veliko ljudi ugriza klopa sploh ne opazi. Klopi so zelo majhni, poleg tega pa njihova slina vsebuje snovi, ki zmanjšujejo občutek bolečine.
Pri lymski boreliozi je najznačilnejši znak že omenjeni rdeč kolobar na koži. Ta se običajno pojavi nekaj dni ali tednov po ugrizu klopa. Vendar ga ne opazijo vsi bolniki, zato lahko bolezen včasih ostane neprepoznana. V poznejših fazah se lahko pojavijo bolečine v sklepih, težave z živčevjem ali srčne motnje. Prav zato zdravniki opozarjajo, da je ob nenavadnih simptomih po ugrizu klopa vedno smiselno obiskati zdravnika.
Pri klopnem meningoencefalitisu pa začetni znaki pogosto spominjajo na prehlad ali gripo. Ker se lahko stanje po nekaj dneh izboljša, marsikdo sploh ne pomisli, da bi lahko šlo za resnejšo okužbo.
Klopi so aktivni vedno dlje
Strokovnjaki opažajo, da se razmere za klopa v zadnjih letih spreminjajo. Ena od pomembnih sprememb so milejše zime, zaradi katerih klopi preživijo večji delež leta. Če so bili nekoč aktivni predvsem spomladi in poleti, jih danes lahko najdemo že zelo zgodaj spomladi in včasih celo v zimskih mesecih, kadar so temperature dovolj visoke.
Poleg tega ljudje vse več časa preživijo v naravi. Pohodništvo, kolesarjenje, tek in druge dejavnosti na prostem so vse bolj priljubljene, kar pomeni tudi več možnosti za stik s klopi.
Zaradi teh razlogov strokovnjaki vsako pomlad znova opozarjajo, da je pri dejavnostih v naravi potrebna previdnost.
Cepljenje je najboljša zaščita pred klopnim meningitisom
Proti lymski boreliozi cepiva ni, zato je pri tej bolezni najpomembnejša zaščita pred ugrizi klopov. Proti klopnemu meningoencefalitisu pa cepljenje obstaja in velja za najučinkovitejši način zaščite.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje poudarjajo, da je cepljenje zelo učinkovito. »Klopni meningoencefalitis najučinkoviteje preprečujemo s cepljenjem. V Evropi sta registrirani dve inaktivirani cepivi proti KME, obe sta varni in zelo učinkoviti,« so zapisali na NIJZ.
Shema cepljenja je pri obeh cepivih podobna. Prva dva odmerka se priporočata v zimskih mesecih z enomesečnim presledkom, da se zaščita vzpostavi še pred začetkom aktivnosti klopov. Tretji odmerek sledi čez pet do dvanajst mesecev. Ker zaščita sčasoma nekoliko upada, so potrebni tudi poživitveni odmerki. Prvi sledi tri leta po osnovnem cepljenju, nato pa na vsakih pet let. Pri starejših osebah, pri katerih je imunski odziv nekoliko slabši, so poživitveni odmerki priporočljivi na tri leta.
»V Sloveniji cepljenje priporočamo vsem osebam od enega leta starosti naprej, ki se gibljejo ali živijo na območjih, kjer se pojavlja klopni meningoencefalitis,« pravijo na NIJZ. Cepljenje poteka v ambulantah za cepljenje na območnih enotah NIJZ in tudi pri izbranih zdravnikih.
Preprosti ukrepi lahko zmanjšajo tveganje
Poleg cepljenja so pomembni tudi drugi zaščitni ukrepi. »Na sprehodih in izletih v naravo se zaščitimo s primernimi oblačili, ki pokrijejo čim več kože – dolgimi hlačami, dolgimi rokavi in zaprtimi čevlji. Oblačila naj bodo svetla, da klope lažje opazimo,« so zapisali na NIJZ.
Priporočajo tudi uporabo repelentov na koži, ki z vonjem odganjajo klope, ter zaščitnih sredstev na oblačilih. Po vrnitvi iz narave je pomembno, da temeljito pregledamo kožo, zlasti mehkejše dele telesa, kot so pazduhe, dimlje, pregibi kolen in lasišče.
Če opazimo prisesanega klopa, ga je treba čim prej odstraniti. »Klopa primemo s koničasto pinceto čim bližje koži in ga z enakomernim gibom izvlečemo. Za odstranjevanje klopov ne uporabljamo olja, krem ali drugih mazil,« razlagajo na NIJZ. Pomembno je tudi, da uživamo le toplotno ustrezno obdelano mleko in mlečne izdelke, saj se lahko virus klopnega meningoencefalitisa v redkih primerih prenese tudi z nepasteriziranim mlekom.
Čeprav so klopi majhni in jih pogosto niti ne opazimo, lahko prenašajo bolezni z resnimi posledicami za zdravje. Prav zato strokovnjaki opozarjajo, da lahko z nekaj preprostimi previdnostnimi ukrepi tveganje za okužbo precej zmanjšamo – in pomladne dni v naravi preživimo veliko bolj brezskrbno.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
