Golob o kanalu C0: Kot premier nimam pristojnosti, da bi se vmešaval
Preiskovalna komisija DZ, ki bdi nad dogajanjem okoli projekta kanal C0, je danes zaslišala predsednika vlade Roberta Goloba.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Kolobocije okoli gradnje javnega povezovalnega kanala C0 na območju vodonosnika Ljubljanskega polja že od leta 2023 preiskuje preiskovalna komisija DZ pod vodstvom poslanke SDS Anje Bah Žibert. Slednja ugotavlja domnevne nezakonitosti pri gradnji ter predvsem politično in drugo odgovornost nosilcev javnih funkcij zaradi suma političnega vmešavanja.
Pri gradnji kanala C0, ki je del 111 milijonov evrov vrednega projekta, za katerega je Slovenija prejela tudi evropska sredstva in ki bi moral biti končan že davnega leta 2021, se že leta zapleta, projekt pa še danes ni pri koncu.
Potem ko je preiskovalna komisija v sredo zaslišala nekdanjo načelnico ljubljanske upravne enote Andrejo Erjavec in odvetnika Klemna Goloba, je danes pred komisijo sedel premier Robert Golob, ki se sredine seje ni uspel udeležiti.
Golob: Projekt sem »dal v ad acta«
Kot je po poročanju Slovenske tiskovne agencije (STA) na zaslišanju dejal Golob, se je s projektom seznanil, ko je o njem začel dobivati poslanska vprašanja, pri čemer so odgovore na ta vprašanja pripravljale strokovne službe na ministrstvih. Te so ga tudi podučile, da je projekt pripeljan tako daleč, da nanj ni mogoče več vplivati, tako ga je sam »dal v ad acta.«
Predsednice komisije Bah Žibert to ni zadovoljilo. Spomnila ga je namreč, da je leta 2023 v odgovoru na poslansko vprašanje dejal, da se je o projektu pozanimal, da je s projektom vse v redu in da ima projekt vsa gradbena dovoljenja ter bo v tistem letu dokončan. Ob tem je premierja opomnila, da projekt niti takrat ni imel vseh gradbenih dovoljenj niti jih nima danes, saj da niso pravnomočna, »vaši ministri pa kršijo zakonodajo.«
Skrivalnice ministra?
Bah Žibert je bo tem Goloba pozvala k razrešitvi ministra za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra, ki da ga je sodišče kaznovalo s 1000 evrov kazni, ker preiskovalni komisiji ne posreduje podatka, kdo je vodil postopek, ki se je končal s sklepom, da presoja vplivov na okolje ni potrebna. Ministra je ob tem obtožila »skrivalnic,« saj tega podatka še vedno nimajo.
Golob je na očitke odvrnil, da je sam prepričan, da ne gre za nobene skrivalnice in da je bil postopek voden v skladu z zakonom. »Če postopek ne bi bil voden v skladu z zakonom, verjamem, da obstajajo inštitucije pravne države, ki bi tak postopek in tak papir že zdavnaj razveljavile,« je dodal po poročanju STA ter poslanko vprašal, če so zoper Kumra vložili interpelacijo, saj bi tako morda »lažje opozorili na to«. Premier je ob tem pojasnil, da z ministrom glede tega vprašanja ni govoril in z zadevo niti ni seznanjen, a se bo njej pozanimal.
Golob: Nimam pristojnosti, da bi se vmešaval v postopek
Na očitke, da projektu številni nasprotujejo, vključno z nekaterimi predstavniki zdravstvene, ekološke, biotehniške stroke, pa tudi, da je tudi državni zbor s sklepom soglasno pozval k izvedbi presoje vplivov na okolje, je Golob poudaril, da sam nima niti pravnih niti strokovnih znanj, da bi o tem presojal. »Za to imamo pristojne službe na ministrstvih.« Ob tem je poudaril, da se sam nikoli ni sestajal niti z nasprotniki niti s podporniki projekta, saj niti ne gre za projekt vlade.
»Verjamem, da je v državi dovolj stroke, ki se mora znati dogovoriti med seboj. Stroka ne more ostati na različnih bregovih, stroka mora imeti enotno mnenje, sicer je vmes še kaj drugega, in ne stroka,« je še dodal po poročanju STA.
Sicer pa je premier prepričan, da so bili v postopkih, povezanih s kanalom C0, spoštovani vsi postopki, v nasprotnem primeru imamo za to na voljo pristojne institucije, sam pa da kot predsednik vlade nima nobenih pristojnosti, da bi se vmešaval v postopek, presojo vplivov na okolje ali izdajo gradbenega dovoljenja.
Kanalizacijski sistem eden večjih dosežkov v zgodovini
Golob je izrazil še željo, da bi bil projekt na ustrezen način čim prej končan, saj da je izgradnja kanalizacijskih sistemov eden večjih dosežkov v človekovi zgodovini, zaradi katere so lahko sploh mesta nastala. Ob tem je poudaril, da Ljubljana niti približno ni največje mesto na svetu in ni nastala pred desetimi leti, njen kanalizacijski sistem pa obstaja že dolgo.
Dejal je še, da nekako težko sprejme dejstvo, »da bi bil katerikoli novi projekt načrtovan zato, da poslabša razmere, nisem pa strokovnjak, da o tem presojam.«
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
