Italija z izključno ekonomsko cono v Jadranu. Slovenski interesi zavarovani
Italija je vzpostavila izključno ekonomsko cono v Jadranskem morju. Hrvaška je to storila leta 2021. V Jadranu tako ni več mednarodnih voda. Slovenija pa ne bo na slabšem
Italija je postopek za razglasitev izključne ekonomske cone v Jadranskem morju sprožila leta 2020. Potem ko je Hrvaška januarja 2021 vzpostavila svojo izključno ekonomsko cono, pa sta leta 2022 Zagreb in Rim podpisala še sporazum o razmejitvi cone.
Slovenija, ki v skladu z odločitvijo arbitražnega sodišča glede meje s Hrvaško iz leta 2017 pravice do razglasitve lastne izključne gospodarske cone nima, je tedaj na tristranskih srečanjih s Hrvaško in Italijo na delovni ravni o sodelovanju v Jadranu izpostavljala, da razglasitev izključnih gospodarskih con Hrvaške in Italije ne sme v ničemer prejudicirati pravic, ki jih ima Slovenija po mednarodnem in evropskem pravu.
To so danes poudarili tudi na zunanjem ministrstvu in izpostavili, da morajo biti spoštovane pravice in svoboščine, ki jih zagotavlja arbitražna odločba, ki je sicer Hrvaška ne priznava.
Za Slovenijo se nič ne spreminja
Generalni direktor direktorata za mednarodno pravo in zaščito interesov na zunanjem ministrstvu Marko Rakovec je dejal, da se za Sloveniji ne spreminja nič. V izključni ekonomski coni ima Slovenija še naprej svobodo plovbe, preletov in polaganja cevovodov, je pojasnil Rakovec in dodal: "Ker sta v Jadranu izključni ekonomski coni dveh članic EU, so to ribiške vode EU, tam velja skupna ribolovna politika in v okviru kvot, ki jih ima Slovenija, se tam še vedno lahko opravlja ribolov."
Povedal je še, da se Slovenija z Italijo in Hrvaško stalno usklajuje. Spomnil je, da je bilo vzpostavljeno tristransko sodelovanje Slovenije, Hrvaške in Italije, v okviru katerega se srečujejo zunanji ministri in se tudi dogovarjajo glede skupnega upravljanja tega dela Jadranskega morja. Gre za vrsto interesov, od plovbe, ribolova, zato je tristransko sodelovanje zelo pomembno. Dejal je še, da si Slovenija prizadeva za naslednje srečanje zunanjih ministrov čim prej.
Slovenija ima dostop do odprtega morja preko območja stika
Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu iz leta 1982 v 123. členu vsem obalnim državam nalaga, da se usklajujejo. Slovenija te svoje pravice zasleduje. Njeni interesi so, da se zagotavlja predvsem neovirana plovba, da se lahko izvajajo vojaške vaje in zaščita z okoljskega vidika. "Tako da smo vse te naše interese zavarovali," je dejal.
Pojasnil je še, da ta konvencija državam daje možnost razglasitve izključne ekonomske cone do 200 navtičnih milj od obale. "Slovenija z arbitražno razsodbo te pravice ni dobila, zato, ker ni imela neposrednega stika z odprtim morjem, ima pa ga še vedno preko območja stika," je dejal.
Mejo narisali po sredini Piranskega zaliva
Hrvaško zunanje ministrstvo je v sredo sporočilu za javnost ob uveljavitvi italijanske izključne ekonomske cone priložilo zemljevid, na katerem je meja s Slovenijo narisana po sredinski črti v Piranskem zalivu, čeprav je arbitražno sodišče veliko večino Piranskega zaliva prisodilo Sloveniji.
Arbitražno sodišče je določilo tudi 2,5 navtične milje široko območje stika Slovenije z odprtim morjem, t. i. junction, ki sicer de jure ostaja hrvaško teritorialno morje, a tam Hrvaška ne sme ovirati plovbe plovilom, ki iz mednarodnega plujejo v slovensko morje ali obratno, pa tudi sicer ne sme izvajati dejanj, ki bi lahko ovirala to povezavo slovenskega morja z mednarodnimi vodami.
Na MZEZ so danes za STA pojasnili, da ministrstvo v zvezi s hrvaškimi zemljevidi, ki ne upoštevajo arbitražne razsodbe, redno protestira pri hrvaški strani. Nazadnje so tovrstno protestno noto poslali 8. decembra lani.
