A. Hudoklin

##IMAGE-3317749##

Pečine in skalne stene so na Dolenjskem redek naravni pojav. Prava zato presenečajo pobočja Gorjancev, kjer v kotlastih povirnih dolinah Pendirjevke in Kobile izstopa več sklanih osamelcev in sten. Gorski čok Gorjancev tu gradijo prevladujoče dolomitne kamnine, v katere so potoki z lahkoto vrezali globoke izvirne doline. Z vrezovanjem v podlago so erodirali dolomitna pobočja in jih odplavljali v dolino. Predeli bolj trdnih kamnin, ki so kljubovali eroziji, so se v dolgi zemeljski preteklosti razgalili v obliki manjših in večjih skalnih zobov, sten in pomolov. Eden takšnih je tudi Huda peč v dolini Pendirjevke.

Mogočne prepadne stene, visoke tudi nekaj deset metrov, lahko občudujemo s planinske poti, ki vodi od Pendirjevke do Miklavža. V grapi pod steno se na dolomitnem grušču, poraslim z mahom, preko katerega mezi voda, izloča lehnjak. Razgaljena pomladanska tla razkrivajo, da so v povirju potoka nastale zaznavne plati te krhke kamnine, ki jo lahko najdemo še v nekaterih bližnjih izvirih. Sicer pa ljudsko izročilo Hudo peč povezuje z gorjanskimi škrati, ki naj bi tu pogosto nagajali mimoidočim, v eni od nedostopnih votlin sredi stene pa naj bi bil celo skrit bajeslovni zaklad kralja Pendirja. Kdo bi vedel. Pogled na stene razkriva značilno pestro floro, med katero presenečajo tudi visokogorske in alpske vrste, namesto škratov pa se v težko dostopne skalne peči zatekajo sove.