Arhiv Lokalno.si

Vas Obrh pri Dragatušu je potisnjena čisto na rob Obrškega polja ob vznožju hriba, kjer je po pripovedki domoval divji mož. To je danes mirna in lepo urejena vas, o divjem možu, ki je bil do domačinov sicer zelo prijazen, saj jim je napovedoval vreme, pa ni več ne duha ne sluha. Na severnem delu vasice pod previsno skalo izvira Obrščica, domačini temu kraju pravijo Breg. Tu se tudi prične in konča 6 km dolga Grajska učna pot, po kateri v dobrih dveh urah obkrožimo bližnjo okolico s številnimi znamenitostmi.

Sam izvir je bil že od nekdaj zelo pomemben za življenje vaščanov, saj je bil to vir pitne vode za gospodinjstva, tu se je napajala živina, urejeno pa je bilo tudi perišče. Ko je vas v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja dobila vodovod, je pomen izvira upadel, sčasoma ga je zaraslo grmovje, tu pa je nastalo tudi divje odlagališče vsakovrstnih odpadkov.

Pobudnica za ponovno ureditev izvira  je bila domačinka Mira Garantini, ki je tudi predsednica Društva kmečkih žena Dragatuš. Povedala je, da se ji je ideja  utrnila v zelo sušnem poletju leta 2003, ko je bilo zaradi pomanjkanja vode v vodovodnem sistemu prepovedano zalivanje vrtov. Spomnila se je zapuščenega vaškega izvira, ki lahko v takih primerih pride še kako prav.  Stekla je akcija, navdušila je še ostale domačine in pričeli so z delom. Najprej je bilo potrebno okolico očistiti navlake in porušiti odvečno grmičevje in drevje. Pri tem je z nasveti veliko pomagal upokojeni gozdar Franc Janež, da so ohranili nekatere zanimive drevesne vrste. Uredili so tudi skalnjak, kjer raste veliko vsakovrstnega cvetja in grmovnic, postavili klopi, informacijsko tablo in uredili parkirišče. Ko je bil izvir urejen, volje še zdaleč ni zmanjkalo, padla je ideja, da bi bilo tu izhodišče za krožno učno pot. V naslednjem letu so jo tudi trasirali in označili, prvi organizirani pohod je bil jeseni 2004.

Markirana pot nas najprej vodi po kolovozu, ki mu dajejo senco mogočne akacije, do razvaline gradu Turn. Prvotni grad so zgradili grofje Semeniči v 14.stoletju. V bližini je bilo tudi bogato arheološko najdišče. Med domačini kroži zanimiva zgodba, da je v nekem obdobju dvorec uporabljala dunajska gospoda za počitniško domovanje. Takrat je gospa iz Dunaja prinesla in posadila narcise, ki jih tu še niso poznali. Domačini so jih izkopavali in sadili v svojih vrtovih. Rumeni in beli cvetovi narcis kljub temu spomladi še vedno dehtijo v okolici gradu.

Preberite še

Slovenija

Kaj morate vedeti o dolgotrajni oskrbi na domu?

Nedaleč od gradu pot zavije levo in pred nami je največji vzpon na poti, ki vodi po zaraščujočih pašnikih med Obrhom in Breznikom. Naslednja postaja je Francoska jama, to je manjše brezno z zanimivo zgodbo. Leta 1809 so Francozi zasedli tudi Belo krajino. Tudi tukaj jih domačini niso najbolje sprejeli, saj so pričeli veljati zelo strogi zakoni. Tako so nekoč domačini v Obrhu ujeli nekaj francoskih vojakov, jih zvezali in vrgli v brezno. Rešil jih je grajski hlapec, vas pa je komaj ušla požigu, s katerim so se vojaki hoteli maščevati.

Pot nadaljujemo po mešanem gozdu, ki daje zavetje številni divjadi. Pred desetletji so bili tukaj še pašniki, zato je živina potrebovala vodo. To so pastirji našli v izviru Kotel, mimo katerega nas pot vodi do naslednjega izvira z imenom Sela. Le-ta se imenuje po vasici Sela, ki je tu včasih stala na manjši ravnici. Vaščani so se odselili na bližnje Zapudje, kjer so bili boljši pogoji za življenje. Takrat so iz cerkvice, katere ruševino najdemo v gozdu, odnesli tudi kip Sv. Petra. Od takrat se ta kraj imenuje Pusti Peter. Ob ruševinah so postavljene klopi, kjer se lahko v prijetnem hladu in tihoti gozda odpočijemo.

Pot nadaljujemo do Obrlinca, manjšega vinogradniškega območja med Obrhom in Zapudjem, ki je tudi lepa razgledna točka. Po senčnatem gozdu nato kmalu prispemo do sedanje cerkvice Sv. Petra na Zapudju, nato pa se spuščamo vse do Obrha. V vasi stoji cerkev Sv. Lovrenca z zvonikom na preslico in lepo urejeno notranjostjo. V neposredni bližini cerkvice je v stari kmečki hiši, ki je bila včasih cerkvena kašča, domačin Tone Jesih uredil zbirko starih predmetov. Vsi hišni prostori, od kuhinje, velike hiše in štiblca, kot so včasih imenovali hišne prostore, so napolnjeni s predmeti, ki so jih ljudje uporabljali pred 50 in več leti. Zbirko nam lastnik ob predhodni najavi z veseljem razkaže, po želji pa odklene tudi cerkev.

Krožno pot zaključimo natančno tam, kjer smo jo pričeli, pri izviru Obrščice.

Društvo kmečkih žena iz Dragatuša trikrat letno organizira pohode po tej poti in sicer na velikonočni ponedeljek, zadnjo nedeljo v avgustu in na praznik 26. decembra. Pot ni zahtevna in je primerna tudi za tiste s slabšo telesno kondicijo. Grajska učna pot je upravičeno postala ponos in prepoznavni znak Obrha.  Istočasno pa je  po zaslugi prizadevnih domačinov in Franca Janeža, ki je poskrbel za vse označbe, postala prava učilnica v naravi, z velikim poudarkom na pomembnosti vodnih virov.

Tekst in foto
Vinko Kukman

Galerija

Arhiv Lokalno.si