Eurostat

Iz zadnjih podatkov Eurostata o koncentraciji bolnišnic v Evropski uniji in dostopnosti do zdravstvene oskrbe v bližini bolnišnic oziroma večjih zdravstvenih ustanov živi več kot 83 odstotkov prebivalcev. Gre za podatke iz leta 2023, pri čemer se za »bližino bolnišnice« šteje, če ima prebivalec do nje manj kot 15 minut vožnje. Z največjo koncentracijo bolnišnic, s tem pa tudi najvišjim deležem prebivalstva, ki je od bolnišnic oddaljen največ 15 minut vožnje, se ponašajo v Nemčiji.

Pri Eurostatu so podatke razčlenili po manjših regijah v skladu s skupno klasifikacijo statističnih teritorialnih enot (klasifikacija NUTS). Z vidika Slovenije, ki je sama po sebi majhna, so to naše statistične regije, ki jih je skupno 12.

Podatki kažejo, da je v Evropski uniji skupno 124 takšnih regij, kjer v oddaljenosti največ 15 minut vožnje od bolnišnice živi 100 odstotkov prebivalstva, kar 96 teh regij pa je v Nemčiji. Dobri so tudi podatki za Belgijo in Nizozemsko, ki sta na drugem in tretjem mestu.

Najslabše v Grčiji in Romuniji

Najnižja koncentracija bolnišnic je v Grčiji in Romuniji. Skupno je v Evropski uniji kar 97 regij, v katerih več kot 50 odstotkov prebivalstva do bolnišnice potrebuje 15 minut ali več, večina v Romuniji (21) in Grčiji (15). Po devet jih je tudi na Hrvaškem in v Španiji ter osem na Poljskem. Slovenija je v skupini s Portugalsko in Irsko s po šestimi takimi regijami. V štirih regijah v Grčiji in treh v Romuniji največ 15 minut od bolnišnice živi vsega 10 odstotkov prebivalcev. Pri Eurostatu tako opozarjajo, da je v Grčiji dostop do zdravstvenih storitev posebej alarmanten, saj imajo tam zgolj 46 zdravnikov na 100.000 prebivalcev, kar je najmanj v Evropski uniji.

Kakšno je stanje v Sloveniji?

Po deležu prebivalstva, od najbližje bolnišnice oddaljenega največ 15 minut vožnje, je pri nas glede na podatke Eurostata iz 2023 stanje najboljše v obalno-kraški regiji. Tam je takih kar 80 odstotkov. Sledijo osrednjeslovenska regija s 77,1 odstotka, gorenjska z 72,5 odstotka in podravska s 67,4 odstotka. 57,1-odstoten je delež v pomurski regiji, 53,5-odstoten v zasavski, 47,1-odstoten v goriški in 45,6-odstoten v savinjski.

Najslabše je stanje v Posavju (43,9 odstotka), primorsko-notranjski regiji (42,7 odstotka), na Koroškem (37,3 odstotka) in Jugovzhodni Sloveniji (35,5 odstotka), ki je z 2675 kvadratnimi kilometri po površini tudi slovenska največja statistična regija.