Sašo Švigelj

Nizozemski inštitut za javno zdravje je opozorilo prebivalcem izdal, potem ko so na Nizozemskem na več kot polovici od 60 izbranih lokacij po državi v jajcih domačih kokoši odkrili visoke ravni PFAS. Koncentracije so bile tako velike, da že manj kot eno jajce na teden presega varen vnos teh snovi, so izsledke z Nizozemske v današnjem sporočilu za javnost povzeli v Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS).

Čeprav gre za raziskavo iz tujine, odpira vprašanja tudi v Slovenji, so prepričani. Zavedajo se, da se obremenjenost okolja s PFAS med državami razlikuje in zato rezultatov z Nizozemske ni mogoče neposredno prenesti na slovenske razmere. A previdnost ni odveč, "saj je lahko tudi naša hrana izpostavljena onesnaževalom, če je pridelana ali predelana v okolju, kjer so prisotne PFAS".

Čeprav se PFAS danes skorajda ni mogoče popolnoma izogniti, pa je mogoče z nekaj preprostimi ukrepi tveganje bistveno zmanjšati, so zapisali v zvezi.

Nasveti

V tej luči svetujejo uživanje raznolike prehrane, redno čiščenje notranjih prostorov, saj se PFAS vežejo na hišni prah, ki ga lahko nehote vdihnemo ali zaužijemo, izogibanje uporabi impregnacijskih sredstev v pršilu in previdnost pri uporabi posode s premazom proti sprijemanju. "Ne pregrevajte je in je ne uporabljajte, če je premaz poškodovan," so pozvali.

Med ukrepi so omenili tudi umivanje rok pred jedjo, ki "je preprost, a učinkovit način za zmanjšanje vnosa škodljivih snovi", ter izbiro izdelkov, za katere proizvajalec jamči, da ne vsebujejo PFAS. "Pri tekstilu, kuhinjskih pripomočkih in embalaži bodite pozorni na certifikate, kot so Ecolabel, ÖKO-TEX ali GOTS. Ti pogosto vključujejo merila, ki omejujejo ali prepovedujejo uporabo PFAS," so pristavili.

Tistim, ki imajo kokoši v okolju, kjer obstaja možnost onesnaženosti tal, na primer v bližini industrijskih ali nekdanjih vojaških območij, pa odsvetujejo uživanje jajc iz lastne reje brez predhodnih meritev.

Kaj so PFAS

PFAS so umetno ustvarjene kemikalije, znane po svoji izjemni obstojnosti. V okolju se zelo počasi razgrajujejo, zato se sčasoma kopičijo v vodi, zraku, hrani in tudi v človeškem telesu. Pogosto jih najdemo v vsakdanjih izdelkih, kot so kuhinjske posode s premazom proti sprijemanju, vodoodporna oblačila in tekstil, embalaža za hitro prehrano in nekateri kozmetični izdelki.

V telo vstopajo predvsem s hrano in pitno vodo, z vdihavanjem prahu in ob stiku s predmeti, ki jih vsebujejo. Ko se enkrat znajdejo v telesu, jih je zelo težko odstraniti.