Zaradi gneče na CSD-jih mnogi ostali brez dodatka za postrežbo
Bralka pravi, da njena mama že dva meseca ni dobila dodatka za pomoč in postrežbo. Na CSD trdijo, da je premalo ljudi, na odločbe bodo čakali tudi eno leto ali več.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
»Že dva meseca mama čaka na dodatek za pomoč in postrežbo. Padla je iz sistema dolgotrajne oskrbe, plačuje astronomski znesek za bivanje v domu za ostarele, zdaj pa še tega denarja ni od nikoder. Klicarimo naokoli, a se nihče ne javi na telefon. Ponekod se izgovarjajo, da niso dobili dokumentacije iz doma za ostarele, tam pravijo, da so vse poslali. Skratka, ta celoten projekt je naravnost katastrofalen in ponižujoč za starejše,« se je besno pridušala bralka.
Enake potrebe, višja cena
Vprašali smo tudi na CSD Ljubljana, kjer so nam povedali zelo podobno zgodbo, dejansko pa so razmere naravnost alarmantne. Pri njih dela osem ljudi in vodja pisarne, nerešenih imajo imajo okoli 5000 vlog. »Ti bodo čakali eno do dve leti na rešitev vloge, v tem času pa se bodo morali znajti kakor vedo in znajo. Pokrivamo Ljubljano in še 16 sosednjih občin, smo enostavno preobremenjeni. Izmenjava podatkov z domovi pa je slaba, evidence moramo voditi še ročno, vmes je veliko sprememb. Poleg tega so ljudje agresivni, pričakujejo veliko, ko pa izvejo, kako je v resnici, so besni, razočarani. In jih razumemo, samo potem smo mi deležni te agresije,« so nam povedali.
Od enih vrat do drugih
Pri njih se osebno zglasi, poleg vseh pisnih prošenj, na dan okoli 100 ljudi, nikogar ne želijo zavrniti in se želijo posvetiti vsakemu posebej, saj so stiske velike, a več kot to, da delajo s polno paro, ne zmorejo.
Na očitek, da se nihče ne javi na telefon, pravijo, da imajo odprti dve liniji, ki pa sta stalno zasedeni, en pogovor v povprečju traja 20 do 30 minut, več linij pa enostavno ne morejo odpreti, ker nimajo dovolj ljudi.
Težava seveda še nastane, ko si institucije začnejo podajati ljudi, najprej gredo na CSD, potem jih pošljejo na ZZZS, na ZPIZ in spet pridejo nazaj. Jeza ljudi pa je vedno večja. »Vračamo vse klice, ki jih zabeležimo, a žal ne moremo storiti več,« še pojasnjujejo.
Kot pravijo, so stiske ljudi ogromne, tisti, ki so izpadli iz sistema dolgotrajne oskrbe, celo najemajo kredite, da si lahko zagotovijo vsaj nekaj oskrbe ali si plačajo dom. »Res so razlike diskriminatorne. Po 1. decembru pa pomoči za pomoč in oskrbe ni več na novo (z nekaj izjemami, predvsem za slepe in slabovidne), domovi so vedno dražji, nazadnje so se podražili na 30 odstotkov. Če je nekdo v dom prišel konec novembra, plačuje manj, če je prišel v dom po tem datumu, pa plačuje več kot njegov sosed v sobi s povsem enako oskrbo. Upamo, da se bo v kratkem nekaj korenito spremenilo, tako ne bomo več dolgo zdržali,« opozarjajo na CSD.
Stiske in jeza so vedno večje
In kako naj nekdo, ki dobi na primer 300 ali 400 evrov dodatka za pomoč, plačuje karkoli? In še to, kar naj bi dobili, zamuja. Zdaj naj bi denar za dva meseca dobili do konec februarja, zamud pri obdelavi podatkov se je nabralo za cel mesec.
Zato smo za pojasnila vprašali tudi na ministrstvo za solidarno prihodnost, kjer so povedali, da je največja skupina tistih, ki se niso odločili za vstop v sistem dolgotrajne oskrbe, dobila poračun izplačila dodatka za pomoč in postrežbo, že prejela 30. januarja. »Po tem izplačilu se je izkazalo, da vsi potrebni podatki za stanovalce, ki so podpisali soglasje za prevedbo v sistem dolgotrajne oskrbe, vendar iz kakršnegakoli razloga niso podpisali osebnega načrta, niso pravočasno prispeli do izplačevalcev, a zadevo že rešujemo,« pravijo na ministrstvu.
Postopno vključevanje, a čaka jih 5000 prošenj
Da se posameznik lahko vključi v sistem dolgotrajne oskrbe, mora izpolnjevati nekaj pogojev: je zavarovan za dolgotrajno oskrbo 24 mesecev v zadnjih 36 mesecih pred uveljavljanjem pravic do dolgotrajne oskrbe, ima urejeno stalno ali začasno bivanje v Sloveniji, se uvršča v eno izmed kategorij dolgotrajne oskrbe in ne prejema primerljivih pravic, kot je na primer že omenjeni dodatek. »Nihče pa iz dolgotrajne oskrbe ni izključen, bodo pa v ta sistem s časom postopoma vključene tudi druge skupine ljudi,« so potrdili na ministrstvu.
V dolgotrajno oskrbo je trenutno vključenih okoli 30.000 ljudi, po podatkih ministrstva so se cene domov v okviru dolgotrajne oskrbe znižale od 200 do 700 evrov, koliko pa so se podražili domovi za tiste, ki še niso vključeni v sistem, pa nam niso odgovorili.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
