Arhiv Štajerskega Tednika

Na krovni kmetijski organizaciji menijo, da bo škoda, ki so jo lani povzročili zlasti divji prašiči, tudi sicer krivci za 70 do 75 odstotkov vse škode na kmetijskih zemljiščih, ogromna, saj hrane v naravi ni bilo dovolj, število živali pa veliko.

Načrtovani odstrel celo upada

Na kmetijskem ministrstvu (MKGP) odgovarjajo, da so lovci kot upravljavci lovišč v letu 2021 dosegli rekorden odstrel divjih prašičev. »Odvzeli so okrog 19.370 divjih prašičev, kar je precej več od prejšnjega rekorda iz leta 2019, ko so jih 13.432. Uspešnost lova divjega prašiča je odvisna od razmer v okolju, saj je v letih, ko gozdno drevje bogato obrodi, uspešnost lova manjša, medtem ko je v slabih 'gozdnih' letinah, kot je bil lanski primer, uspešnost lova večja.« Hkrati zanikajo namigovanja o neprimernem načrtovanju odstrela tudi pri srnjadi, trdijo celo nasprotno. »Načrtovan odvzem srnjadi skozi leta pada, čemur prav tako sledi realizacija. Razlogov za padec odvzema srnjadi pa ne tiči v premajhni realizaciji odstrela, temveč v vedno večjem pritisku ostalih živalskih vrst na srnjad, kot na primer šakala, lisice, velikih zveri, divjega prašiča in psov. Glede na navedeno sklepamo, da populacija srnjadi celo upada, ne pa narašča.«

Preberite več v Štajerskem Tedniku