Jure Kljajić

Agencija EU za droge (EUDA) je nedavno objavila ključne ugotovitve iz svoje že osme evropske raziskave o alkoholu in drugih drogah med šolsko mladino (ESPAD). V raziskavi, ki je leta 2024 potekala v 37 evropskih državah, je sodelovalo kar 113.882 dijakov, starih 15 in 16 let. Agencija EUDA raziskavo, osredotočeno na uporabo alkohola, droge in cigaret med najstniki, sicer izvaja že 30 let, a so tokrat prvič vključili tudi področje duševnega zdravja. Kot so navedli, bo bolj izčrpno poročilo na voljo šele oktobra 2025, a je iz raziskave že zdaj mogoče izluščiti veliko. Po njihovih navedbah kljub dolgoročnemu upadanju uporabe psihoaktivnih snovi med mladostniki novi trendi vzbujajo skrb.

V raziskavi so ugotovili, da najbolj priljubljena droga ostaja konoplja, »čeprav je v povprečju razširjenost njene uporabe kadarkoli v življenju upadla na najnižjo raven od leta 1995«. Gre seveda za prepovedano psihoaktivno snov, ki je dijakom tudi najlažje dostopna. Da jo je uporabilo kadarkoli v življenju, je poročalo 12 odstotkov dijakov. Med dijaki se je zmanjšala tudi uporaba drugih prepovedanih drog, sicer pa po razširjenosti uporabe konoplji sledijo kokain (2,3 odstotka), ekstazi/MDMA (2,1 odstotka), LSD ali druge halucinogene snovi (1,8 odstotka) in amfetamin (1,8 odstotka). Na repu s približno odstotkom za posamezno drogo so metamfetamin, krek, heroin in GHB.

Občutno pa se je zmanjšal delež dijakov, ki kadijo cigarete, a se je na drugi strani povečala uporaba elektronskih cigaret, še nepresenetljivo ugotavljajo v raziskavi. Z leti je upadlo tudi pitje alkohola, pri čemer sta se zmanjšali »tako splošna uporaba alkohola kot tudi razširjenost opijanja«.

Kako so se »odrezali« slovenski dijaki?

Kar zadeva konopljo, je kot kaže razširjenost uporabe med dijaki največja na Češkem in v Lihtenštajnu, najmanjša pa v Gruziji in Moldaviji. Sicer pa je po mnenju dijakov konoplja najlažje dostopna prepovedana snov. Slovenski dijaki so s tega vidika v vrhu. Da je konopljo »precej ali zelo lahko dobiti«, namreč meni kar 41 odstotkov dijakov v Sloveniji, Nemčiji in na Danskem, na Norveškem pa je takih dijakov 40 odstotkov. To so tudi države, v katerih je »stopnja dojemanja lahke dostopnosti« konoplje najvišja. Pri vprašanju razširjenosti uporabe se slovenski dijaki ne morejo proslaviti, saj si skupaj z Italijo delijo drugo mesto. O »trenutni uporabi konoplje«, kar pomeni uporabo v zadnjih 30 dnevih, poroča 8,6 odstotka slovenskih in italijanskih dijakov. Na prvem mestu je Lihtenštajn z 9,6 odstotka.

Euda / ESPAD 2025

Skrb vzbujajoč je tudi podatek o kreku (trdni prečiščeni obliki kokaina – »crack«), o katerem je podatke zbralo 16 držav. Od teh o »največji zaznani dostopnosti kreka« poroča Slovenija. Pri nas namreč kar 13 odstotkov dijakov meni, da je krek zlahka dostopen.

Slovenija se je med neslavnimi državami znašla tudi v primeru novih psihoaktivnih snovi oziroma tako imenovanih sintetičnih drog. Najvišjih delež dijakov, ki so poročali, da so kadarkoli v življenju uporabili te droge, je na Poljskem (6,4 odstotka) in v Sloveniji (šest odstotkov). Uporaba hlapil? Tudi pri tem vprašanju skupaj z nemškimi izstopajo slovenski dijaki. O zgodnjem začetku uporabe hlapil je namreč poročalo 5,9 odstotka dijakov v Nemčiji in pet odstotkov v Sloveniji. V preostalih državah, ki so sodelovale, je ta delež nižji od pet odstotkov.

Euda / ESPAD 2025

Problematične niso samo droge

Čeprav so v agenciji EUDA poudarili, da igranje iger na srečo za denar na splošno ostaja stabilno, pa se je močno povečalo igranje iger na srečo na spletu. Ob tem se je »škodljivo vedenje pri igrah na srečo« skoraj podvojilo, izrazito pa se je povečalo zlasti med dekleti, čeprav pri tem še vedno močno prednjačijo fantje. Glede na raziskavo sta kar dve tretjini dijakov, ki so navedli, da so v zadnjem letu igrali igre na srečo za denar, to počeli »izključno prek spletnih platform ali v kombinaciji s fizičnimi lokacijami«. Med državami z najvišjimi deleži je s 77 odstotki znova Slovenija. Višji delež, in sicer 81 odstotkov, so zabeležili le še na Švedskem. Deleži so visoki tudi na Kosovu, Islandiji, v Črni gori, Bolgariji in na Slovaškem.

Duševna blaginja

Ena od ključnih ugotovitev raziskave ESPAD je tudi, da je v letu 2024 o dobri duševni blaginji poročalo le 59 odstotkov dijakov, pri čemer so imela več težav dekleta. Kar nekaj posledic naj bi z družbeno izolacijo in motnjami v šolanju pustila pandemija covida-19, svoje pa so v zadnjih letih dodale še geopolitične razmere in predvsem socialno-ekonomska nestabilnost. V raziskavi so sicer ugotovili velike razlike med državami in tudi spoloma. Pričakovano so najnižje ocene duševne blaginje zabeležili v državah, v katerih vladajo konflikti in nestabilnost. Če se z najvišjo stopnjo duševne blaginje ponašajo v državah severne Evrope, pa je država z najnižjo samooceno duševne blaginje pričakovano Ukrajina. Stanje je s tega vidika slabo še na Poljskem, Cipru, Madžarskem in Češkem. Slovenija na srečo vsaj v tem segmentu ne izstopa.

Euda / ESPAD 2025

Tekoči pogum

Slovenski dijaki morda nekoliko presenetljivo ne izstopajo pri vprašanju uporabe alkohola. Tukaj so »zmagovalci« z naskokom Danci. Rezultati raziskave kažejo, da je največ dijakov, ki so poročali o uporabi alkohola vsaj enkrat v življenju, na Madžarskem in Danskem. Skupno je kar 33 odstotkov dijakov navedlo, da so prvo alkoholno pijačo spili pred 13. letom starosti, od tega jih je osem odstotkov navedlo, da so bili pri tej starosti že opiti. Pri tako imenovanem »zgodnjem pitju« alkohola prednjačijo gruzijski in moldavski dijaki. Kar zadeva »trenutno uporabo alkohola«, kar so v raziskavi opredelili kot »pitje v zadnjih 30 dneh«, sta deleža najvišja na Danskem (68 odstotkov) in v Nemčiji (62 odstotkov). Obenem na Danskem beležijo tudi najvišji delež dijakov, ki se poslužujejo čezmernega pitja oziroma opijanja, kar pomeni, da je dijak v zadnjih 30 dneh »ob eni priložnosti« po grlu zvrnil pet ali več pijač. Delež teh dijakov je 55-odstoten. Danski sledita Nemčija in Avstrija.