Profimedia

Še posebej zahtevno je za tiste, ki svoje delo opravljajo na prostem, na vročem asfaltu, strehah, gradbiščih ali v prostorih brez ustreznega prezračevanja. Ob vsakem vročinskem valu se zato znova pojavi isto vprašanje: ali je delo pri 35 stopinjah še varno? In predvsem – ali imajo slovenski delavci v takšnih razmerah sploh zagotovljeno ustrezno zaščito po zakonodaji?

Ko telo več ne zmore

Človeško telo ni ustvarjeno za dolgotrajno izpostavljenost ekstremni vročini. Njegov notranji termostat mora neprestano vzdrževati temperaturo okoli 37 stopinj Celzija. Ko se zunanja temperatura približa tej meji ali jo celo preseže, se organizem znajde pod velikim pritiskom. Za ohranjanje ravnovesja mora sprožiti mehanizme hlajenja, predvsem z znojenjem, kar pa lahko hitro vodi do izgube tekočine, elektrolitov in splošne izčrpanosti. Če se telo ne more več učinkovito hladiti, se začnejo kazati resni znaki toplotnega stresa – sprva utrujenost, glavobol, vrtoglavica in zmanjšana koncentracija, v hujših primerih pa tudi slabost, mišični krči, dezorientacija in toplotni udar.

Toplotni udar ni zgolj pojem iz učbenikov – gre za akutno, življenjsko nevarno stanje, ki zahteva nujno zdravniško pomoč. V poletnih mesecih tako v zdravstvenih ustanovah zaznavajo porast bolnikov z dehidracijo, kolapsi in srčno-žilnimi zapleti, saj telo pod visokimi temperaturami preprosto odpove. Posebej ogroženi so tisti, ki opravljajo fizično delo v neposredni vročini – gradbeni in cestni delavci, industrijski delavci v halah brez ustreznega hlajenja, vozniki, skladiščniki, kuharji v razgretih kuhinjah. A tveganje ni omejeno zgolj na delovno obremenjene – tudi starejši, kronični bolniki in nosečnice so pri visokih temperaturah v večji nevarnosti, saj so njihovi mehanizmi uravnavanja toplote pogosto oslabljeni.

Vročina pa ne prizadene le telesa, ampak vpliva tudi na duševno zbranost, povečuje napake pri delu in zmanjšuje splošno varnost. Zato je razumevanje meja človeškega telesa ključno – tako za delavce, ki morajo znati prepoznati prve znake izčrpanosti, kot za delodajalce, ki imajo odgovornost, da nevarne razmere preprečijo, še preden pride do tragedije.

Kaj določa slovenska zakonodaja?

Ključni dokument na tem področju je pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih, ki delodajalcem nalaga obveznost, da zagotovijo delovno okolje, ki ne ogroža zdravja zaposlenih. To pomeni, da morajo biti pogoji dela ustrezni – tudi glede temperature.

Za zaprte delovne prostore pravilnik določa, da temperatura zraka ne sme presegati 28 stopinj Celzija, čeprav obstajajo izjeme. Kadar zaradi narave dela in tehnoloških procesov ni mogoče vzdrževati te temperature – recimo v livarnah, pekarnah ali industrijskih kuhinjah – mora delodajalec zagotoviti druge ukrepe. Eden od teh je obvezen prostor za počitek, kjer temperatura ne presega 20 stopinj Celzija, in kamor se lahko delavec umakne, da si opomore. Ti prostori morajo biti ustrezno urejeni, dostopni in dejansko uporabni za ohlajanje. Ko pa gre za delo na prostem, so bile stvari do nedavnega bolj nejasne.

Sredi julija so na ministrstvu za delo po dolgem posvetovanju s sindikati in delodajalci sprejeli spremembe pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih, ki nalagajo delodajalcem, da delavcem, ki delajo na prostem pri vročini nad 30 stopinjami Celzija, vsake dve do tri ure omogočijo 15-minutno pavzo s hladnimi napitki, zagotovijo ohlajen oz. hladen prostor, kamor se lahko umaknejo ob pavzi in ustrezno zaščito pred neugodnimi vremenskimi vplivi.

Na velikih gradbiščih so bili takšni ukrepi večinoma že ustaljena praksa. Delavcem so praviloma omogočeni redni odmori, v času vročinskih valov tudi dodatni odmori, nekateri pa imajo na voljo tudi klimatizirane skupne prostore za počitek in osvežitev.

Inšpektorji imajo pravno podlago tudi za sankcioniranje

Težave so se po besedah inšpektorice Irene Kastelec pojavljaje predvsem na manjših gradbiščih, kjer takšni ukrepi pogosto niso vzpostavljeni ali pa se izvajajo nedosledno. Inšpektorat redno prejema prijave glede previsokih temperatur, vendar so se te do zdaj večinoma nanašale na zaprte delovne prostore, pri delu na prostem pa do spremembe pravilnika ni bilo ustrezne pravne podlage za ukrepanje. S spremenjenim pravilnikom se je to področje uredilo, inšpektorji imeji jasno pravno podlago za nadzor in za morebitno sankcioniranje.

Profimedia

Vročina ne obremenjuje le telesa, temveč tudi um

Učinki visokih temperatur niso zgolj fizični – vročina močno vpliva tudi na duševno stanje, koncentracijo in psihološko stabilnost delavcev. V zaprtih prostorih brez ustreznega prezračevanja ali hlajenja zaposleni pogosto poročajo o izrazitem padcu zbranosti, počasnejšem razmišljanju, povečanem občutku stresa ter pogostih glavobolih. Poleg tega vročina prispeva k razdražljivosti in povečuje medosebne napetosti, kar je v delovnem okolju še posebej tvegano. V nekaterih pisarnah, trgovinah in skladiščih razmere postanejo tako neznosne, da produktivnost močno pade, zaposleni pa kljub temu ostajajo brez osnovnih pogojev za delo. Klimatske naprave, ki bi v takšnih razmerah morale biti samoumevne, so še vedno prej izjema kot pravilo, čeprav jih pravilnik o delovnih mestih v določenih primerih celo predpisuje.

Vročina kot tihi povzročitelj nesreč

Vročina pa ne vpliva le na počutje in zdravje, temveč tudi na varnost pri delu. Ko je telo izčrpano, zbranost popusti, reakcijski čas se podaljša, odločanje postane manj natančno. Vse to močno poveča tveganje za delovne nesreče. Delavci lahko zaradi utrujenosti napačno ocenijo situacijo, posežejo po neprimernem orodju ali napačno upravljajo stroje. Poveča se tudi možnost padcev, zdrsov in poškodb zaradi prekomerne telesne obremenitve. Še posebej ranljiva skupina so sezonski delavci, študenti in tuji delavci, ki pogosto niso dovolj seznanjeni z jezikom, varnostnimi postopki in svojimi pravicami. Njihova izpostavljenost nevarnim pogojem je zato še večja, njihova zaščita pa pogosto šibkejša.