Robert Balen / MPA

Sindikati so z zbiranjem podpisov v podporo pobudi za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije pokazali, da so samo še izpostava leve aktivistične politike, namesto da bi se borili za interese članstva, je povedal prvopodpisani pod zakonom Janez Cigler Kralj (NSi, SLS, Fokus).

V ospredju Golobove vlade ohranjanje privilegijev

Kot je dejal, so slovenski sindikati očitno proti nižjim davkom, proti nižjim cenam osnovnih živil, proti nižjim najemninam za mlade družine in mlade na sploh, proti ureditvi zdravstva ter proti pokojninam ob izpolnitvi pogojev zanje. Zavrnil je očitke, da bo zakon razkrojil javno zdravstvo in pokojninski sistem.

"Ravno nasprotno. Več, kot je za privatizacijo in razbitje dostopnega javnega zdravstva naredila vlada Roberta Goloba z Levico, se pravzaprav ne da narediti. Proti zdravnikom so vodili ideološki boj, jih naganjali iz javnih zavodov v zasebne, na drugi strani pa omejevali delo koncesionarjev, da so ljudje dlje čakali ali pa niso prišli pravočasno do storitve. V ospredju Golobove vlade in prizadevanj Levice ni bil bolnik, temveč ohranjanje privilegijev sistema preko monopola ZZZS," je bil oster.

Bo referendum možen?

Mesec: Gre za zakon, ob katerega se bo »razvoj Slovenije spotaknil«

Denarja v zdravstvu je dovolj

V tej luči se je vprašal, kakšen je v resnici interes sindikatov, ki imajo svoj vpliv znotraj Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Cigler Kralj verjame, da je denarja v zdravstvu dovolj, ter da je treba zgolj prilagoditi upravljanje javnih zavodov in vključiti vse razpoložljive sile v odpravljanje čakalnih vrst.

Dobro smo se poučili glede določb ustave

Sicer pa je vodja poslanske skupine NSi, SLS in Fokus ocenil, da je naknadni zakonodajni referendum o interventnem zakonu zaradi davčnih določb, ki jih vključuje, nedopusten. Kot je dejal, je tudi ustavno sodišče v preteklosti že ugotovilo, da je tako imenovani omnibus zakon sprejemljiv.

Na vprašanje, ali v primeru, da se bodo sindikati v boju zoper zakon obrnili na ustavno sodišče, pričakuje, da bo to odločilo v prid predlagateljev zakona, pa je odvrnil, da tega ne more v naprej predvideti. "To tudi ne bi bilo prav, čeprav so kolegice iz Svobode v ponedeljek močno poudarjale, kako bi moralo ustavno sodišče odločiti. Jaz se tega ne bi šel. Gotovo pa smo se dobro poučili glede določb ustave in bi bil presenečen, če bi bila odločitev drugačna kot v preteklosti pri podobnih zadevah," je sklenil.

Sindikati za referendum

»Zakon o razkroju Slovenije nas obrača proti vzhodu Evrope«

Interventni zakon, ki so ga pripravili poslanci strank NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resnica, vključuje ukrepe zoper grozečo energetsko krizo, med njimi nižji davek na dodano vrednost za osnovna živila in del energentov. Prinaša tudi sistemske rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in tako imenovanih normirancev, davkov in socialnih prispevkov ter zdravstva in pokojnin.

V sindikalnih centralah so danes zagnali zbiranje podpisov v podporo pobudi za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o zakonu. Prepričani so, da je njihova dolžnost, da ubranijo socialno državo pred razkrojem. Če državni zbor referenduma zaradi davčnih določb ne bo dopustil, se bodo obrnili na ustavno sodišče, so napovedali.