Prva smrt zaradi malarije v Sloveniji
Po porastu okužb z malarijo v Sloveniji potrdili prvo smrtno žrtev.
V Sloveniji so letos prvič zabeležili smrt zaradi malarije. Kot poročajo Slovenske novice, je ena oseba zaradi zapletov pri zdravljenju bolezni umrla na infekcijski kliniki Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana. Podrobnosti o umrlem zaradi varovanja osebnih podatkov v UKC Ljubljana niso razkrili.
Nenavaden porast primerov po potovanjih na Zanzibar
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so bili letos primeri okužb povezani s potovanji v Ruando, Tanzanijo in na Zanzibar, po neuradnih informacijah Slovenskih novic pa umrli ni bil med tistimi, ki so obiskali Zanzibar.
Na infekcijski kliniki UKC Ljubljana so konec lanskega in v začetku letošnjega leta zaznali nenavaden porast primerov malarije. V kratkem času so obravnavali pet bolnikov, pri čemer so se štiri osebe vrnile s potovanja na Zanzibar. Običajno na leto zdravijo od šest do deset bolnikov z malarijo, zato je tokratni porast precejšen, kažejo podatki infekcijske klinike UKC Ljubljana, ki je edini center za zdravljenje tropskih bolezni v Sloveniji. Od petih letos sprejetih bolnikov so trije potrebovali intenzivno zdravljenje, kar kaže na resnost poteka bolezni.
Kako se prenaša malarija
Malarija je ena najpogostejših nalezljivih tropskih bolezni, ki jo povzročajo paraziti – plazmodiji. Slednje na človeka s pikom prenašajo okužene samice komarjev Anopheles. Za to vrsto komarjev je značilno, da pikajo zvečer in ponoči, saj so najbolj aktivni od mraka do zore. Pogosto jih ne opazimo, ker so majhni in skoraj neslišni.
Privlačijo jih temne in žive barve, znoj in izraziti vonji (parfumi, losjoni, mila). Tveganje za okužbo se lahko razlikuje glede na letni čas, najvišje je ob koncu (ali kmalu po) deževnem obdobju. Malarijo lahko pri človeku povzroča 5 vrst plazmodijev: Plasmodium falciparum, Plasmodium vivax, Plasmodium ovale, Plasmodium malariae in Plasmodium knowlesi.
Malarija poleg visoke obolevnosti povzroča tudi visoko umrljivost na endemskih področjih (tropski in subtropski pas). Danes v endemskem področju živi 40 odstotkov človeštva, prav tako vsako leto več milijonov potnikov potuje v dežele z visoko pojavnostjo te bolezni.
Skoraj 600 tisoč smrti letno po svetu
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je bilo v letu 2023 zabeleženo 263 milijonov primerov malarije in 597 000 smrti v 83 državah. Najbolj ranljiva skupina, ki jo prizadene malarija, so otroci, mlajši od petih let in po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je več kot 70 odstotkov vseh smrti zaradi malarije v tej starostni skupini. Malarija se pojavlja v skoraj v vseh državah podsaharske Afrike, v nekaterih deželah srednje in južne Amerike, v državah Bližnjega vzhoda, osrednje, južne in JV Azije ter na nekaterih tihomorskih otokih. Tveganje za malarijo je v večini držav manjše v velikih mestih in območjih z višjo nadmorsko višino. Malarijo letno preboli tudi okoli 30.000 potnikov, ki potujejo na področja, kjer se malarija pojavlja. Najvišje tveganje za pojav bolezni pa imajo potniki, ki brez protimalarične zaščite potujejo po državah zahodne in osrednje Afrike ter nekaterih otokih Tihega oceana. V teh deželah zbolita do 2 odstotka nezaščitenih potnikov na mesec dni potovanja, kažejo podatki NIJZ.
Najpogostejši povzročitelj malarije v svetu je Plasmodium falciparum. Ta povzroča tudi najnevarnejšo obliko malarije, ki lahko brez zdravljenja poteka smrtno, povzroča pa tudi nevarne zaplete z okvarami možganov in ledvic. Prevladuje predvsem na Afriškem kontinentu. V Aziji in Južni Ameriki zelo pogosto malarijo povzroča Plasmodium vivax, ki običajno povzroči blažje znake bolezni kot Plasmodium falciparum. Redka povzročitelja malarije sta Plasmodium ovale in Plasmodium malariae, ki se pojavljata večinoma v Afriki, zelo redek povzročitelj pa je Plasmodium knowlesi, ki ga najdemo le v nekaterih predelih Jugovzhodne Azije.
Simptomi se lahko pojavijo tudi več mesecev po okužbi
Bolezen se lahko pojavi najhitreje v 7 dneh po piku okuženega komarja, pri nekaterih oblikah malarije pa se lahko bolezenski znaki pojavijo tudi več mesecev po okužbi.
Zaščita pred malarijo temelji predvsem na uporabi osebne zaščite pred piki komarjev in preventivnega jemanja protimalaričnih zdravil (antimalarikov).
Samice komarjev, ki prenašajo bolezen, se s parazitom okužijo ob piku okuženega človeka. Malarija se ne prenaša neposredno iz človeka na človeka. Dovzetnost za okužbo je univerzalna. Na dovzetnost delno vpliva genetska predispozicija. Tudi prebolela bolezen ne povzroči pojava popolne imunosti pred ponovno okužbo in boleznijo, pravijo pri NIJZ.
Malarija je bolezen, ki se lahko kaže s številnimi kliničnimi znaki. Zdravniki je ne morejo potrditi ali izključiti samo na podlagi kliničnih znakov, potrebna je laboratorijska potrditev. Najznačilnejši je pojav visoke vročine, ki jo ponavadi spremljata mrzlica in potenje. Lahko so prisotne tudi bolečine v mišicah in sklepih, glavobol, prebavne težave, kašelj, zlatenica in motnje zavesti. Nekatere oblike malarije se lahko ponavljajo. Malarija je lahko še posebej nevarna za majhne otroke, nosečnice, bolnike z oslabelim imunskim odgovorom, osebe brez vranice ter za bolnike s kroničnimi obolenji.
Ključna sta preventiva in hitro zdravljenje
Malarijo lahko uspešno zdravijo, če se zdravljenje začne dovolj zgodaj. Zdravljenje malarije poteka z ustreznimi protimalaričnimi sredstvi. Bolezen lahko brez ustreznega zdravljenja zelo hitro napreduje, zato je izredno pomembno, da bolnik v primeru nenadnega pojava visoke temperature na potovanju v tropskih deželah ali po vrnitvi domov, takoj oz. najkasneje v 24 urah poišče zdravniško pomoč. Vsak nenaden pojav temperature višje od 38 stopinj Celzija na potovanju ali vrnitvi z malaričnih območij zahteva takojšen obisk zdravstvene ustanove. Ustrezno diagnozo malarije lahko postavi le zdravnik na podlagi pregleda krvi. Z zdravljenjem malarije je potrebno pričeti čimprej po postavitvi diagnoze, še opozarjajo pri NIJZ.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.