Andrej Petelinšek

V pismu zdravništvo opozarja na konkretne posledice, ki jih prinaša novela Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej). Kot je dejala Beović, je pismo podpisala skoraj polovica zdravnikov in zobozdravnikov. "Čutimo se dolžne opozoriti odločevalce, saj posledice poznamo iz vsakdanjega dela," je izjavila Beović in dodala, da se lahko zgodi zmanjšano število storitev. Po njenih besedah, je slovenski zdravstveni sistem v veliki meri odvisen od dodatnega dela zdravnikov tudi pri drugih delodajalcih v javnem sistemu - zasebnem ali državnem. Če bo novela sprejeta, bodo nekatere dejavnosti otežene, ker bo moral matični delodajalec izpolnjevati programe, ki jih je sklenil z ZZZS. "To pomeni, da bo posamezniki odvisen od organizacije v tem zavodu, na kar ne bo imel vpliva. Hkrati ne bo mogel delati kje drugje, če program v njegovem zavodu ne bo izpolnjen. Sistem bo tako prikrajšan za njegove storitve."

Tega se bojimo

Zdravniki in zobozdravniki v pismu opozarjajo tudi na nekatere manjše stroke, kjer je po besedah Beović zdravnikov že zdaj zelo malo. "So pa to stroke, ki v bistvu delajo tudi v zasebnem zdravstvu, recimo dentalna medicina, dermatologija, plastična kirurgija in podobno. Tu se bodo morali zdravniki odločiti, kje bodo delali, kar bo okrepilo zasebni zdravstveni sistem in ne javnega. Tega se bojimo," je poudaril predsednica Zdravniške zbornice. Kot je dejala, so izkušnje iz držav nekdanje Jugoslavije take, da je taka odločitev, kot jo predlaga novela, okrepila zasebni sistem in so zdravniki prenehali delati v javnem sistemu: "Dolžni smo opozoriti odločevalce o teh zelo verjetnih posledicah."

Opravili anketo med zdravniki

Beović je povedala, da so ob začetku javne razprave novele zakona med zdravniki naredili anketo, ki je pokazala, da jih 40 % dela pri drugem javnem izvajalcu, bodisi koncesionarju bodisi državni ustanovi. Okrog 15 % jih je izjavilo, da bodo zdajšnjega delodajalca v primeru sprejetja zakona primorani zapustiti. "To je bilo morda izgovorjeno v afektu, lahko, da jih je manj, a vseeno lahko za posamezne stroke to predstavlja zelo veliko težavo. Če na oddelku z 10 zdravniki odideta dva, to pomeni, da bo služba zelo okrnjena."

Opozorila je, da bodo ljudje zaradi dolgih čakalnih dob, ki so po njenem v prvi vrsti posledica organizacije dela, prisiljeni iskati pomoč pri zasebnikih iz lastnega žepa oziroma dodatnih zavarovanj. "Zdaj imamo položaj, ko je veliko povpraševanje po zdravstvenih storitvah, izvajalcev pa je malo. In tem izvajalcem je treba omogočiti, da bodo lahko delali čim več, da se pokrije potrebe."

Borut Živulović / BOBO

Določila novele ustavno sporna?

Pismo je naslovljeno na poslance, ki so jim že prej poslali predloge in konkretne amandmaje. Doslej je bilo vključenih nekaj manjših podrobnosti,po besedah Beović nič bistvenega oziroma "nič takega, kar bi bilo usmerjeno v to, kar si v bistvu v Sloveniji najbolj želimo, in to je, da bi imeli več zdravstvenih storitev ter bi lahko oskrbeli več pacientov."

Poudarila je, da so jim v vseh poslanskih skupinah prisluhnili in razumeli, do kakšne situacije lahko pride. "A, na koncu prevlada neka ideološka politična odločitev," je dejala Beović. Zdravniška zbornica bo počakala, če bo zakon sprejet, možna je tudi sprožitev ustavne presoje novele zakona. Kot je dodala, so tudi zakonodajne službe parlamenta izpostavile, da so nekatera določila novele ustavno sporna, ker posegajo v pravice zdravnika kot državljana.

Beović je še povedala, da se pri nagrajevanju premika po majhnih korakih, enako pri pogojih dela. "Na eni strani imamo prepovedi in omejitve, na drugi strani pa ni nekih večjih korakov, ki bi izboljšali pogoje dela in organizacijo, vodenje, pristojnosti predstojnikov v zdravstvenih ustanovah. Trdno smo prepričani, da bi bila to pot, ki bi prinesla več zdravstvenih storitev in ne omejitve."