Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Bo kdo odgovarjal za množičen pogin rib v Kolpi?


Boris Grabrijan, direktor KP Kolpa
13. 7. 2013, 11.35
Posodobljeno
15. 07. 2013 · 08:03
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

dolo_anje_vrst.jpg
Arhiv Lokalno.si
Določanje vrst
pri_ziljskih_vrbah.jpg
Arhiv Lokalno.si
Pri Ziljskih vrbah
ulovi__preglej__izpusti.jpg
Arhiv Lokalno.si
Ulovi, preglej, izpusti...

Prve dni julija je minilo dobro leto od grozljivega in množičnega pomora rib v reki Kolpi. Žal je po letu dni znano le to, da sta vzrok in povzročitelj še vedno neodkita.

Kljub prizadevanju upravljavca zavarovanega območja Krajinski park Kolpa, za to pristojni in odgovorni organi v tem času niso vložili potrebne energije, da bi se storilcu/storilcem prišlo na sled. Jasno je le, da je prišlo do trenutnega in točkovnega izlitja snovi (ki je povzročila pomor približno 3.000 rib) nekje na območju Podklanca pri Vinici (mogoče na Hrvaškem bregu).

Danes lahko trezno ocenimo, da sistem ni deloval – edina stvar, ki je takrat funkcionirala brezhibno, so bili prostovoljci iz vse Slovenije (bilo jih je skoraj 100), ki so se odzvali obupanemu klicu na pomoč in uslužbencem in praktikantom Javnega zavoda Krajinski park Kolpa pomagali odstranjevati poginule ribe iz Kolpe, da razpadojaoči kadavri ne bi povzročali dodatnega onesnaženja.

Tudi lokalno okolje, razen redkih izjem, ni pokazalo ustreznega odnosa za reševanje problema. Ribe očitno niso smrdele drugje kot ob sami reki!

Zaradi tega, pa tudi zaradi srednjeročno načrtovanih aktivnosti monitoringa ihitiofavne v Kolpi, JZ KP Kolpa z zunanjim izvjalcem – Zavodom z ribištvo Slovenije izvaja izlov rib na celotnem, 50-kilometrskem območju parka. Delo izlova z različnimi metodami se bo nadaljevalo skozi vse leto in konec leta bo izdelano poročilo, ki bo dalo oceno stanja.

Že danes pa lahko rečemo (tudi brez sicer obvezne strokovne obdelave podatkov), da je biotska pestrost, posebno v najbolj »problematičnem« in za dosedanje popisovalce »nezanimivem« delu od Žuničev do Pobrežja pri Adlešičih zelo dobra. O kvantitativnih podatkih še ne moremo soditi, toda biotska raznovrstnost je izjemna in poleg vseh »običajnih« vrst rib je bilo v izlovljenih tudi osem od devetih ogroženih vrst rib (tabela v galeriji).

Reka Kolpa je v svojem 297-kilometrskem toku z ribami najbolj bogata prav na območju med Dečino in Metliko, sedaj ugotavljamo, da je prav posebno bogat doslej neraziskan del nižje, dolvodno od strogega naravnega rezervata »Hrastova loza« pod Miliči.

Podatki o biotski raznovrstnosti rib v Kolpi so si nasprotujoči, zagotovo pa lahko potrdimo, da je v območju KP Kolpa vsaj 27 vrst; nekateri strokovnjaki pa govorijo tudi o 39 vrstah rib, med njimi pa sta le 2 tujerodni. Naj povemo le, da smo popisali tako zvezdogleda, kakor ogrico, vse tri vrste nežic, babico … in še in še.

Ko bo monitoring zaključen, vas bomo z veseljem seznanili z rezultati; prav tako tudi s popisom drugih pomembnih vrst živali in rastlin.

Potrudimo se in naredimo vse, da bogastvo, ki ga lahko opazujemo sami, ohranimo tudi za bodoče rodove!


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.