Robert Balen

V podjetjih sodišču predlagajo začasno zadržanje izvajanja zakona, ali v celoti ali le v delu, ki prinaša obvezno božičnico, sicer ni jasno.

Direktor podjetja Boxmark Leather Marjan Trobiš, ki je med vlagatelji pobude, je razložil, da so se za ta korak odločili, ker je država z obvezno božičnico "grobo posegla v pravice gospodarstva", med drugim v ustavno pravico do svobodne gospodarske pobude. Spomnil je tudi, da je bil zakon sprejet brez njihovega soglasja. Podjetja - koliko natančno jih je in katera so, Trobiš, sicer tudi predsednik Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS), ni želel razkriti - želijo na ustavnem sodišču preveriti, ali je tovrstno samovoljno odločanje vlade ustavno ali ne.

Zimski regres

Znano, kdaj bodo božičnico dobili policisti, učitelji in v državni upravi

Po Trobiševih besedah se namreč bojijo, da bi se lahko vlada v predvolilnem obdobju domislila še "kakšnega spomladanskega dodatka". Pogoji za delovanje gospodarstva morajo biti predvidljivi, na pa, da se tako velike spremembe za gospodarstvo sprejmejo v nekaj tednih, je poudaril direktor Boxmarka. "Ne gre za to, da oporekamo božičnici, oporekamo pa temu, da je obvezna," je znan argument delodajalcev ponovil Trobiš.

Jure Klobčar

Han kljub kritikam podpira obvezno božičnico

Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han je v izjavi za Svet24 povedal, da razume nezadovoljstvo glede postopka sprejemanja božičnice in dejstva, da je bila uvedena precej pozno in nepričakovano. Kljub temu sam podpira božičnico in sistem, saj meni, da je večina ljudi po Sloveniji z njo zadovoljna. Poudarja, da bo božičnica polepšala praznike zaposlenim, "mogoče si bodo lahko kakšno stvar več privoščili."

Han razume tudi podjetja v težavah, zlasti tista, ki božičnice niso mogla vnaprej načrtovati. Dodaja pa, da je zakon zdaj sprejet in bo ostal, zato bodo podjetja v prihodnje lahko načrtovala vnaprej. Glede izpodbijanja zakona na ustavnem sodišču pa Han meni, da pobude trenutno niso utemeljene oziroma "najverjetneje" ne gredo v pravo smer.

Predlagajo zadržanje zakona

Vložitev ustavne pobude je potrdil tudi glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Mitja Gorenšček. GZS je namreč pri tem pobudnikom nudila tehnično pomoč. Pojasnil je, da podjetja ustavnemu sodišču predlagajo tudi zadržanje izvajanja zakona. Ali v celoti ali le v delu, ni jasno.

Skupina podjetij se je za ustavno presojo zakona o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov na podlagi pravnega interesa odločila, potem ko je minuli teden padel v vodo poskus predstavnikov delodajalcev, da ustavno presojo izpeljejo preko zahteve državnega sveta. Državni svetniki so namreč njihov predlog zavrnili.

V interesni skupini delodajalcev so si želeli, da bi državni svet ustavnemu sodišču predlagal začasno zadržanje izvajanja 2. člena ter prvega in drugega odstavka 3. člena zakona, torej dela zakona, ki prinaša božičnico in ureja časovnico njenega izplačila, na koncu pa razveljavitev zakona.

Znan je točen datum

Božičnica 2025: Kdaj bo na računih upokojencev?

Problematizirali so omnibus tehniko normiranja, po njihovi oceni sta kršena prepoved retroaktivnosti in načelo zaupanja v pravo, zakon tudi nedopustno posega v ustavno zagotovljeno svobodno gospodarsko pobudo. Kot najbolj sporen pa so označili postopek, ki je vodil do sprejema zakona.

Na računih najpozneje do četrtka

Zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov je v veljavi od 20. novembra.

Prinaša zimski regres v višini polovice minimalne plače. Letos bo izplačana v višini 639 evrov, na računih mora biti najpozneje do četrtka oz. v primeru likvidnostnih težav podjetij najpozneje do konca marca 2026. Znesek bo neobdavčen in neoprispevčen.

Zakon ob tem zagotavlja še zimski dodatek za upokojence in spreminja področje t. i. normirancev.