© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Redka najdba

Arheologi našli 3000 let star bronastodobni ženski kipec


dolenjski-list
STA
4. 6. 2009, 16.00
Posodobljeno
08. 07. 2009 · 07:17
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

01_najmanj_3000_let_star_antopomorfni_keramicni_kipec_.jpg
Rasto Božič
Dragocena najdba. (Foto: Rasto Božič)
02_izkopavanja_v_ivancni_gorici.jpg
Rasto Božič
Izkopavanja v Ivančni Gorici. (Foto: Rasto Božič)

Pri arheoloških izkopavanjih, ki jih zasebno arheološko podjetje Arhej izvaja pred gradnjo novega stanovanjskega naselja na ravnici na robu Ivančne Gorice, so v torek našli keramičen kipec ženske.

Redka najdba male ženske plastike sodi v bronasto dobo, stara pa je najmanj 3000 let, je danes povedala voditeljica izkopavanj Ana Plestenjak. Po njenih besedah je morala kipec na območje pod domnevno prazgodovinsko naselbino naplaviti voda, našli so tudi precej ostankov keramičnih posod, kosti in ostalega naselbinskega gradiva, malo žensko plastiko pa Plestenjakova ohlapno postavlja v pozno bronasto dobo oziroma v stoletja od približno 1500 do 900 pred našim štetjem.

Kot je ocenila, so tovrstne najdbe v slovenskem prostoru izredno redke, sorodni primerki pa so znani iz severovzhodne Slovenije, z območja Ormoža in Ruš. Znane so tudi še starejše ženske keramične figurice, kot je na primer bakrenodobna mala ženska antropomorfna žgana glinena plastika z Ljubljanskega barja, je pojasnila.

Ivanška antropomorfna figurica ima poudarjene obrazne poteze, z vrezi nakazano pričesko, poudarjene prsi in zadnjico, kar arheologe navaja k sklepu, da gre za klasično rodnostno simbolno upodobitev v žgani glini.

Na območju izkopavanj ob vznožju ivanške novodobne cerkve gre po Plestenjakovi za poplavno ravnico, na kateri so se prepletali številni vodotoki, ki so se danes s strugami premaknili ali pa so poniknili, za njimi pa so ostali le sledovi opuščenih strug. Ker je šlo nekdaj za močno vodno območje, je skozi stoletja voda naplavila številne najdbe, kot predvideva Plestenjakova tudi z bližnjega cerkvenega griča, kjer naj bi stala prazgodovinska bronastodobna naselbina.

V bližini naj bi, sodeč po drobnih najdbah, nakitu, novcih in podobnih odkritih predmetih, stala tudi kasnejša antična naselbina. Doslej odkrite najstarejše najdbe segajo v čas bronaste dobe, sledijo pa si skozi obe železni dobi v čas antike in Rimljanov. Najbolj opazno strukturo na najdišču predstavlja antični skoraj 300 metrov dolg in do poldrugega metra širok kamniti suhozid, ki se v smereh sever-jug nadaljuje, njegove vloge pa strokovna arheološka ekipa Arheja še ni ugotovila. Arheološka raziskovanja, ki po naročilu naložbenika, ivanškega novega stanovanjskega središča, od februarja potekajo na območju dobrega hektarja, bodo končali konec julija, je za STA povedala arheologinja.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.