Slovenija spada med evropske države z najslabšo prometno varnostjo, o čemer zgovorno priča število smrtnih žrtev. Lani so ceste zahtevale kar 293 življenj, 31 več kot leto prej. Da bi bili primerljivi z Evropo, bi bila glede na število prebivalcev še sprejemljiva številka 187. Ker naj bi vsaj nekoliko k večji varnosti prispevale tudi višje kazni, se nam letos spet obetajo spremembe zakona o varnosti v cestnem prometu, s katerim bodo zaostrene kazni za tiste prekrške, ki predstavljajo glavni vzrok najhujših prometnih nesreč. Z višjimi kaznimi naj bi povečali prometno varnost in s tem zmanjšali število žrtev v prometu. A glede na izkušnje iz leta 2005, ko je novi zakon prinesel občutno višje kazni, ne pa večje varnosti, bistvenega premika na bolje tudi s predlaganimi spremembami ni pričakovati. Novela zakona o varnosti cestnega prometa je decembra prestala prvo parlamentarno obravnavo, potrebna je še ena, kdaj bodo spremembe začele veljati, pa še ni znano.

Statistika kaže, da so hitrost, alkohol in varnostni pas tisti dejavniki, ki pomembno vplivajo na posledice prometnih nesreč. “Lani je bila v Posavju hitrost najpogostejši vzrok prometnih nesreč, skrb vzbujajoč pa je tudi alkohol. Lani je na cestah, ki jih pokriva Policijska uprava Krško, življenje izgubilo 6 ljudi, kar trije povzročitelji teh nesreč pa so bili pijani s povprečno stopnjo 1,64 promila alkohola. Sicer pa je bilo med vsemi povzročitelji prometnih nesreč pijanih 14 odstotkov voznikov, kar je nad slovenskim povprečjem,” pravi Marjan Petan, vodja Sektorja uniformirane policije na PU Krško.Prometna varnost je bila lani v Posavju, kar se števila smrtnih žrtev tiče, zadovoljiva. Je pa še živ spomin na leto 1989, ko so ceste v Posavju zahtevale kar 57 smrtnih žrtev, več kot 30 na takratni hitri cesti! Na območju, ki jo pokriva Policijska uprava Novo mesto, je lani v prometu umrlo 19 oseb. Preveč!

In kakšno varnost si od predlaganih višjih kazni obetajo policisti? “Na kratki rok bodo kazni gotovo učinkovale, tako kot so ob spremembah zakona leta 2005, če bo sprememba medijsko podprta in če bodo policisti vidni, na dolgi rok pa bistvenega izboljšanja ni pričakovati. Varnost v prometu zahteva več kot le višje kazni: spremeniti bo treba izobraževalni sistem in sistem avtošol, posodobiti ceste ter spremeniti obnašanje ljudi,” meni Petan. Analize kažejo, da policijsko delo vpliva na varnost v prometu. Poenostavljeno rečeno: več policisti kaznujejo, manj je mrtvih, a tak učinek pride z zamikom zaradi pričakovanja, ali bomo kaznovani ali ne.

Kaznovali in opozarjali

Leta 2003 so policisti v Sloveniji obravnavali skoraj 728 kršitev v cestnem prometu, istega leta je bilo tudi število mrtvih v prometu najnižje – 242. Lani so policisti obravnavali skoraj 495 tisoč kršitev, črna statistika pa je bila grozljiva - 293. “V Posavju so policisti lani obravnavali skoraj 23 tisoč kršitev, kar je 6 odstotkov manj kot leto prej, padec gre predvsem na račun lažjih kršitev. Od skupnega števila kršitev je bilo petini voznikov izrečeno opozorilo, delež torej, ki je enak slovenskemu povprečju,” pojasnjuje Marjan Petan. Bolj prizanesljivi s kaznovanjem so policisti Policijske uprave Novo mesto. Obravnavali so dobrih 45 tisoč kršitev (desetino več kot leto prej), dobrih 60 odstotkov kršiteljev pa jih je odnesla zgolj z opozorilom. “Smatramo, da je namen dosežen, če opozorilo pade na plodna tla. Opozorila policisti izrekajo predvsem za manjše kršitve, ne pa za takšne, ki vplivajo na varnost v prometu,” drugačen kaznovalni sistem pojasnjuje tiskovni predstavnik PU Novo mesto Stane Smolič.

Morijo na slovenskih cestah naj bi torej po novem ustavile višje kazni. Sicer pa tako za sedanje kazni kot tiste, ki se nam obetajo, velja preprost nasvet: nobene, še tako visoke, kazni se nam ni treba bati, če vozimo po predpisih!