Arhiv Štajerskega Tednika

Modri odsevniki so bili v Sloveniji prvič testno nameščeni že avgusta 2016, tedaj se je v prvih mesecih po namestitvi število povožene parkljaste divjadi v primerjavi s primerljivimi obdobji v preteklih letih pomembno zmanjšalo (za okrog 30 %), v daljšem časovnem obdobju dveh let je bilo zabeleženih za malo manj kot 10 % manj trkov. »Učinka nameščenih odvračal v lanskem letu še ne moremo oceniti, bo pa v letih 2020 in 2021 potekal tudi monitoring učinkovitosti,« je povedal Boštjan Pokorny, dekan Visoke šole za varstvo okolja.

Že sedaj pa upravljavci lovišč, torej lovci, opažajo, da je praviloma manj povoza kot prej. To ne pomeni, da do trkov ne prihaja. »Noben odvračalni ukrep, kar velja tudi za modre odsevnike in zvočna odvračala, ne more biti popolnoma učinkovit, zato bo do trka z divjadjo še vedno prihajalo – sploh tam, kjer je velik nemir,« opozarja Pokorny. Nadzor prehajanj živali prek cest je namreč potrdil, da so potepuški psi zelo pomemben dejavnik tveganja. »Pogosto psi priženejo živali, npr. srne, prav pod kolesa.«

V življenjski prostor divjadi moteče posegajo tudi ljudje s svojimi aktivnostmi. »Omeniti velja rekreativce, ki sredi noči čutijo potrebo z baterijskimi svetilkami zahajati v življenjski prostor divjadi ter jo neposredno in neprestano vznemirjajo, ter vse neodgovorne in pogosto povsem nepotrebne oblike rekreacije, kot so vožnja z motornimi kolesi, štirikolesniki ali pogosto tudi gorskimi kolesi v naravnem okolju. Drastična omejitev nemira v življenjskem okolju divjadi (zlasti v bližini prometnic) bi zagotovo imela zelo pozitiven vpliv na zmanjšanje števila trkov oz. povoza prostoživečih živali,« je kritičen Pokorny.

Modri odsevniki zgovorno opozorilo tudi voznikom

Preberite več v Štajerskem Tedniku