Arhiv Štajerskega Tednika

V njej je pod vodstvom trenerja Bojana Novaka dobila precej priložnosti za igro in napredovanje. To priložnost je dobro izkoristila in se je v mladinski kategoriji prebila tudi v slovensko reprezentanco. Njen talent so opazili tudi v najboljšem slovenskem ženskem odbojkarskem kolektivu Nova KBM Branik in pred letošnjo sezono je Klara prestopila v mariborski klub. V njem si 17-letna igralka nabira izkušnje, na nekaj tekmah je že dobila tudi priložnost za igro. S prestopom iz ptujskega v mariborski klub je naredila velik korak naprej v odbojkarski svet, v katerem zelo uživa.

»Odločitev za odbojko je bila čisto naključje«

Kdaj in zakaj ste se začeli ukvarjati z odbojko?

K. Milošič: »Z odbojko sem se začela ukvarjati pri 14 letih, v 9. razredu OŠ Olge Meglič. Zdaj sem stara 17 let in igram dobra tri leta. Vedno sem vedela, da bi se lahko že prej začela ukvarjati s kakšnim športom, predvsem zaradi višine, ki jo imam. Vpis v Odbojkarski klub Ptuj je bil čisto naključje in nepričakovan korak. S sestro Niko sva se vpisali skupaj, medtem ko sva na ptujskem stadionu opazovali kondicijske priprave ptujske ekipe na novo sezono. Odločili sva se, da poskusiva. Zame je bil to skrajni čas za začetek ukvarjanja s športom, saj sem bila že pred koncem osnovne šole. Ta majhna, ampak vsekakor zelo pomembna odločitev, mi je v zelo kratkem času popolnoma spremenila življenje.«

Kdo je bil vaš prvi trener/-ka in kakšni so bili začetni treningi?

K. Milošič: »Moja prva trenerka je bila Marijana Horvat. Zaradi starosti sem začela trenirati s kadetinjami, ampak ker nisem imela nobenega predznanja odbojke, sem se včasih pridružila mlajšim selekcijam – njihova trenerka in takratna članica Ptuja je bila Anja Cvirn. Vsak začetek je težak in sprejeti moraš ogromno novih izzivov, s katerimi potem počasi napreduješ. Sama vem, da je bilo psihično in fizično na začetku naporno, saj sem prišla v novo okolje, na katerega pa sem se sčasoma navadila. Začetni treningi so bili osnove odbojke, zgornji in spodnji odboj, servis, napad, skok v blok ... Že od začetka igram na poziciji blokerja.«

Kaj vas je prepričalo, da ste resneje začeli trenirati?

K. Milošič: »Prepričal me je predvsem viden napredek. Vsak športnik ima vedno željo po več in boljših rezultatih, saj veš, da z željo in delom lahko prideš kamorkoli želiš. Z vsakim treningom in vsako trening tekmo se je povečala tudi želja po igranju pri članski ekipi, ki sem jo na začetku le občudovala in hodila na domače tekme. Priznam pa tudi, da je veliko vlogo pri tem imela mladinska reprezentanca. Tam sem imela prvič več treningov na dan, fitnes, trenirala sem z najboljšimi v Sloveniji (U-19). Takrat sem videla, kje sem in koliko bom še morala delati. Obenem sem tudi vedela, da mi bo s trdim delom enkrat uspelo.«

Kako dobre so bile ptujske ekipe v mlajših selekcijah, v katerih ste igrali?

Preberite več v Štajerskem Tedniku