Vanesa Jaušovec

V prometu bodimo strpni ter upoštevajmo navodila policistov in občinskih redarjev, da bi preprečili morebitne zastoje na cestah in morebitno nezadovoljstvo drugih. Za volanom bodimo v ustreznem psihofizičnem stanju, saj alkohol, prepovedane droge, psihoaktivna zdravila in druge psihoaktivne snovi ter utrujenost pomembno vplivajo na udeležbo v cestnem prometu. Alkohol je največkrat soodgovoren za prometne nesreče, ki se pogosto končajo z najhujšimi posledicami. Možnih posledic se je treba po navedbah policistov zavedati veliko prej, preden pride do njih. Ne dopustimo, da bi zaradi našega neodgovornega ravnanja ugasnilo življenje, so pozvali.

Če smo pili, po njihovem nasvetu ne sedimo za volan ne glede na zaužito količino alkohola. Alkohol najprej oslabi sposobnost normalnega miselnega presojanja. Temu sledijo denimo slabša sposobnost zaznavanja, napačne ocene razdalj, počasne reakcije, motnje pri ravnotežju in zožen zorni kot. V cestnem prometu to pogosto pomeni izzivanje nevarnosti, saj je naša vožnja prepočasna ali prehitra, obvladovanje ali spremljanje smeri vožnje pa je težje. 

Šibkejši udeleženci v cestnem prometu, kot so pešci in kolesarji, pa naj tudi sami poskrbijo za svojo varnost in naj s svojim ravnanjem ne spravljajo v nevarnost sebe in drugih udeležencev. Pešci so pogosto žrtve nesreč tudi zaradi svojih napak, zlasti starejši. Večina nesreč, ki jih povzročijo starejši pešci, se po navedbah policije zgodi zaradi slabšanja njihove psihofizične sposobnosti, pretemne barve oblačil in neuporabe odsevnih teles.