Arhiv Štajerskega Tednika

V letu 2016 je bila prometna varnost na območju PU Maribor slabša kot v letu 2015. Obravnavali so 3.542 (3.530) ali 0,3 % več prometnih nesreč, v katerih je bilo udeleženih 6.693 (6.602) oseb. Mariborske ceste so v lanskem letu zahtevale 24 življenj, leto poprej 20, medtem ko je bilo število lažje in težje telesno poškodovanih v prometnih nesrečah nekoliko nižje. Hude telesne poškodbe sta namreč skupili 102 osebi, v 2015 108, lažje telesne poškodbe pa je odneslo 1.580 oseb, leto poprej 1.726. »Zaradi ugodnih vremenskih razmer in s tem povečane udeležbe ranljivih udeležencev v cestnem prometu se je povečalo število umrlih voznikov motornih koles, pešcev in kolesarjev. Na slabše stanje varnosti tovrstnih udeležencev v cestnem prometu je vplival tudi manjši obseg nadzora. Kot vzroki prometnih nesreč še vedno izstopajo neupoštevanje prednosti, neprilagojena hitrost in nepravilna stran/smer vožnje, saj je zaradi tega umrla večina udeležencev cestnega prometa,« je med drugim razvidno iz obsežnega poročila PU Maribor o delu za leto 2016.

Pijani vozniki povzročili dobrih 12 odstotkov prometnih nesreč

Žal je alkohol kot eden ključnih sekundarnih vzrokov za prometne nesreče še vedno močno prisoten. Pijani vozniki so povzročili več kot dvanajst odstotkov vseh prometnih nesreč ter so imeli v povprečju kar 1,51 promila alkohola v krvi. »Delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč se je leta 2016 povečal in je v obravnavanem obdobju znašal 12,6 % (10,0 %). Na velik delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč je zagotovo vplivalo tudi manjše število odrejenih preizkusov alkoholiziranosti z alkotesti in manj ugotovljenih pozitivnih preizkusov,« še ugotavljajo mariborski policisti, ki so sicer v lanskem letu odredili za 11,4 % manj preizkusov alkoholiziranosti, in sicer 57.990, od tega je bilo 1.691 pozitivnih, 54 odklonjenih.

V Ormožu in Podlehniku več kaznivih dejanj kot leto prej

Za 55,5 % več kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost

Škoda zaradi gospodarske kriminalitete 54 mio evrov

Preberite več v Štajerskem Tedniku