D. R.

Za popestritev turistične ponudbe žužemberške občine je predvideno, da bi šest mostov, ki se pnejo čez Krko, povezali z označenimi in vzdrževanimi pešpotmi in kolesarskimi stezami.

A prej kot to bo treba poskrbeti, da bodo vsi mostovi varni za prečkanje reke, pri čemer je najbolj važen most, ki pod gradom povezuje na obeh rečnih bregovih razprostirajoči se žužemberški trg.

“Pred leti je obnovo mostu vodila takratna krajevna skupnost, zdaj pa je mostna konstrukcija že popolnoma dotrajana,” pojasni Martin Grčar, kom. inž., iz občinske uprave. “Betonske podporne stebre je poškodovala voda, vzdolžni jekleni nosilci so močno načeti od rje, vozna površina in pločniki so močno poškodovani.”

Z naročilom geodetskega načrta mostu in njegove okolice so pred tremi leti začeli udejanjati projekt obnove mostu; dve leti sta minili, odkar so pridobili idejno zasnovo sanacije ali gradnje novega mostu.

“S sanacijo bi ohranili osnovno obliko mostu s podpornimi stebri, nov most pa bi bil sidran le na obeh bregovih Krke,” pojasni Grčar in doda, da bi bil novi most skoraj za tretjino dražji, zato je padla odločitev za sanacijo obstoječega, pogodbo o izdelavi projektne dokumentacije so podpisali pred kratkim.

Po Grčarjevih besedah naj bi gradbeno dovoljenje pridobili do konca leta, sledil bo razpis za izvajalca del, sanacija naj bi bila končana do konca naslednjega leta.

“Sanacija mostu bo predvidoma stala kakih 1,300.000 evrov, zanjo smo pridobili okoli pol milijona evrov evropskega denarja za regionalni razvoj, preostanek bo kril občinski proračun. Z obnovo bomo pridobili tako rekoč nov most, s širokim cestiščem in pločnikom na obeh straneh ter razgledno galerijo sredi mostu. Pri kovinski mostni ograji in javni razsvetljavi bomo skušali posnemati motive iz nabora odlitkov dvorske železarne. Žal bo sanacija povzročila težave pri ureditvi prometnega režima. Pontonski most ne pride v poštev, najem bi stal med 70.000 in 100.000 evrov, in če ne bo mogoče urediti enosmernega prometa za osebna vozila in pešce, se bo treba posluževati mostu na Dvoru.”

D. R.

Mišljen je most na državni cesti, ki so ga obnovili pred dvema letoma, sicer pa je na Dvoru že dlje časa pereč t.i. Petrunatov most. “Most ima leseno konstrukcijo, okrepljeno s kovinskimi profili, poškodovana sta vozišče in mostna ograja,” pojasni Grčar.

Do konca letošnjega avgusta naj bi povsem obnovili ograjo in deloma leseno vozišče, oboje bo stalo okoli 20.000 evrov; most ni grajen za traktorje in tovornjake, a vozniki omejitve ne upoštevajo, zato pred ponovnim uničevanjem najbrž ne bo varen.

O nikoli dorečeni nujni obnovi žužemberškega lesenega Tomaževega mostu, ki nima lastnika in grozi, da se bo zrušil v Krko, tokrat ne kaže izgubljati besed. Slej ko prej bo več izboljšav deležen šmihelski most, po besedah Martina Grčarja pa naj bi že letos, ako bo dopuščal proračun, začeli z obnovo mostu v Drašči vasi, ki sicer ni pomemben za promet, ampak za pešce.

“Leseni most ima kovinske nosilne profile in ograjo, v slabem stanju je zlasti temelj mostu na levem bregu, ki je v lasti ivanške občine, temelj na desnem bregu pa smo sanirali pred leti. Razgovori, da bi most obnovili družno s sosednjo občino, sicer tečejo, skupaj smo pridobili geodetski posnetek mostu in terena, imamo mnenje spomeniškega varstva… Ideje o obnovi so različne, in to vpliva na to, koliko denarja bi morali zbrati, razpon je res velik, od 50.000 do 300.000 evrov.”