B. B.

##IMAGE-3662126##

Med 9. in 29. marcem bodo na Kandijskem mostu in Glavnem trgu poskusno uredili promet po režimu, ki ga predvideva predlog konservatorskega načrta za prenovo mestnega jedra. Hkrati bodo na nekaterih izbranih lokacijah vzorčno predstavili tudi talne tlake, ki bi lahko po prenovi nadomestili sedanje.

Promet bo v tem času po Kandijskem mostu potekal le enosmerno, in sicer z Glavnega trga proti Kandiji. Sokolska ulica bo za avtomobile zaprta, na Glavni trg pa bo možno z avtom priti le po Florjanovi ulici (med tržnico in poslopjem gostišča). Na križišču Florjanove in Glavnega trga bodo vozila lahko zavila desno proti mostu oz. Kandiji in levo proti Rozmanovi oz. Gorenjim vratom. Vozni pas bodo v tem času zožili le na širino enega avtomobila, ostala površina bo namenjena pešcem, le v spodnjem delu trga pa še vedno tudi parkiranju.

Pred tem bodo 28. februarja organizirali prvo delavnico o urejanju mestnega jedra, po koncu poskusnega prometnega režima pa še drugo, ki bo dala že bolj konkretne rešitve.

Kako po komunalni obnovi?

V Novem mestu v zadnjih mesecih poteka javna razprava glede prenove Glavnega trga, Rozmanove ulice in Kandijskega križišča. Župan Gregor Macedoni je na današnji novinarski konferenci povedal, da namerava občina do konca leta zbrati vso potrebno dokumentacijo za prenovo komunalne infrastrukture Glavnega trga in Rozmanove, s katero bi predvidoma začeli prihodnje leto.

Ob tem se odpirajo vprašanja nove ureditve površin ter prometnega, socialnega, ekonomskega, kulturnega in identitetnega pomena mestnega jedra. To je bilo zadnje temeljite prenove deležno pred 60 leti, ko je bilo urejanje podrejeno uvedbi dvosmernega motornega prometa (Kandijski most je bil edini daleč naokoli). Ta podoba in vloga je v prostoru dominantna še danes.

Občina je novomeški enoti zavoda za varstvo kulturne dediščine naročila izdelavo konservatorskega načrta za prenovo mestnega jedra. Kot je povedal nosilec načrta Tomaž Golob, je predpogoj nove ureditve, ki bi mestno jedro rešila tranzitnega prometa, ureditev parkirišč na njegovem obrobju. Z omejitvami in oženjem koridorja za motorni promet bi več prostora dobili pešci in kolesarji, mestno jedro pa bi bilo z avtomobilom kljub temu še vedno dostopno, a predvsem stanovalcem in tistim, ki imajo v njem zagotovljena parkirna mesta.

Vrednosti prenove na občini še niso ovrednotili, pri navedenih projektih pa računajo na denar evropskih skladov za t. i. trajnostne urbane projekte., kjer bo za 11 slovenskih mestnih občin na voljo 130 milijonov evrov.