© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Mnogi se na predpise požvižgajo
Čas branja 5 min.

Imajo kolesarsko stezo, a vozijo po cesti: kakšna kazen jih čaka?


Andraž Zupančič
3. 9. 2025, 05.42
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

V šali marsikateri voznik poleti pravi, da ga motijo tri nadležna dejstva: vročina, komarji in kolesarji.

kolesar, kolesarska steza, prekršek
bralec
Izgovorov, zakaj ne vozijo po kolesarski stezi, ni.

Lepi dnevi, ki se radi podaljšajo v jesen, ko so temperature še prijaznejše kolesarjenju, pokličejo na cesto veliko ljubiteljev koles. Tudi zanje veljajo cestnoprometni predpisi, a jih pogosto ravno kolesarji ignorirajo. Pri tem tvegajo, da bodo dobili kazen. Vožnja po cesti, ko je ob njej urejena kolesarska steza, je namreč prepovedana.

Cestnoprometni predpisi so zelo jasni in enostavni. Vozniki koles morajo voziti po kolesarskem pasu, kolesarski stezi ali kolesarski poti. Kjer teh prometnih površin ni oziroma niso prevozne, smejo voziti ob desnem robu smernega vozišča v smeri vožnje.

In še, da »trening voznikov koles, ki imajo licenco Kolesarske zveze Slovenije ali ustrezne druge mednarodne kolesarske organizacije, za nastope na organiziranih kolesarskih tekmovanjih lahko poteka na vozišču tistih cest, ki nimajo kolesarskega pasu oziroma kolesarske poti«.

Uporaba steze je obvezna

Kot pojasnjujejo na agenciji za varnost v prometu, morajo vsi kolesarji voziti po kolesarskem pasu, kolesarski stezi ali kolesarski poti. Kjer teh prometnih površin ni oziroma niso prevozne, smejo voziti ob desnem robu smernega vozišča v smeri vožnje.

A to se pogosto ne zgodi, bralec nam je poslal tudi nekaj fotografij, ko je ob cesti urejena kolesarska steza, kolesar pa se na to požvižga in spravlja v nevarnost ter slabo voljo tako sebe kot druge udeležence v prometu.

Sicer smo Slovenci, tudi po zaslugi uspehov poklicnih kolesarjev, vse bolj kolesarski narod, na leto prebivalci Slovenije opravijo približno 3,8 milijona dnevnih poti, od tega 2,2 odstotka s kolesom. Povprečna dolžina poti s kolesom je 10 kilometrov, trajanje pa skoraj 40 minut. Najpogosteje sedemo na kolo zaradi aktivnega preživljanja prostega časa, dve tretjini omenjenih poti je krajših od petih kilometrov.

kolesar, kolesarska steza, prekršek
bralec
Vlaganja v kolesarsko infrastrukturo ni malo, a mnogim to ne pomeni veliko.

Omrežje obsega okoli 10 odstotkov vseh cest

V Sloveniji imamo okoli 39.000 kilometrov javnega cestnega omrežja. Od tega naj bi imeli dobrih 4000 kilometrov kolesarskega omrežja, od teh pa je 3572 kilometrov državnih kolesarskih povezav in dodatnih 497 kilometrov kolesarskih površin, ki niso del omenjenih državnih povezav.

Tako kolesarska mreža predstavlja okoli 10 odstotkov cestnih povezav pri nas, ker pa pogosto kolesarske steze ne sledijo cestam, naj bi imeli veliko manj »uradnih« kolesarskih stez, vsega 300 kilometrov ali pet odstotkov državnega cestnega omrežja.

Po podatkih statističnega urada sicer premoremo malo manj kot dva milijona koles, v povprečju ima danes tako vsak Slovenec svoje kolo, vendar pa si to prevozno sredstvo omisli manj kot polovica vseh gospodinjstev.

Trend širjenja omrežja je vseeno dober, če že ni zgrajena posebna steza, pa na obstoječi zarišejo stezo in jo označijo kot kolesarsko. A največja težava nastane ob kolesarski nedisciplini.

Slaba steza ni opravičilo

Tudi na policiji zaznavajo, da nekateri kolesarji ne uporabljajo kolesarskih stez, temveč vozijo po vozišču. »Razlogov za takšno ravnanje je lahko več. Med drugim tudi uporaba kolesarske steze s strani pešcev, poškodovano vozišče, neočiščena kolesarska steza, vse to so lahko razlogi za neuporabo kolesarskih stez oziroma površin za kolesarje,« pravijo na policiji. Mi pa lahko dodamo, da so tudi slovenske ceste vse prej kot v dobrem stanju, pa se zato vozniki ne vozijo po pločnikih.

kolesar, kolesarska steza, prekršek
bralec
Tak prekršek lahko kolesarja stane 40 evrov.

Rekreativni kolesarji pogosto dodajajo, da so prehitri za tako neurejene kolesarske steze, da je vožnja po njih neudobna in še kaj. A urejenost kolesarskih stez, predvsem pa njihova vzdržanost in zasnova, je druga zgodba, kar pa ne daje prostih rok kolesarjem, da vozijo tam, kjer ne bi smeli.

Tudi sicer veliko kolesarskih prometnih prekrškov uide roki pravice, vseeno pa na policiji pravijo, da so letos ugotovili 735 kršitev vožnje po vozišču, kljub zagotovljenim površinam za kolesarje ob vozišču. Vsega skupaj so zaznali 4085 kršitev cestnoprometnih predpisov s strani kolesarjev, od tega 1225 kršitev zaradi nepravilne strani vožnje, 28 zaradi neupoštevanja pravil o prednosti, 122 kršitev vožnje pri rdeči luči in podobno. »Podatkov o agresivni ali neodgovorni vožnji nimamo, ker jih ne zbiramo v takšni obliki,« pojasnjujejo.

So kazni prenizke?

Kazni pa niso visoke. Za ta prekršek mora kolesar plačati 40 evrov, med pogostimi kaznimi so omenjene še vožnja brez luči ponoči (80 evrov), telefoniranje ali uporaba slušalk med vožnjo, nasprotna smer vožnje prav tako 40 evrov, prevožena rdeča luč pa je vredna 250 evrov. Če ujamejo kolesarja vinjenega, stane 1200 evrov.

kolesar, promet,
Sašo Švigelj
Kolo je še vedno manj v uporabi pri vsakdanjih opravkih in več v prostem času.

In vendar vedno znova tudi odgovorni pozivajo kolesarje, da ravnajo odgovorno in upoštevajo, da na cestah niso sami in vseeno spadajo med šibkejše udeležence v prometu, ki v primeru nesreč velikokrat potegnejo krajšo.

Pri nas so namreč kolesarji udeleženi v približno 1400 nesrečah na leto ali v okoli 10 odstotkov vseh nesreč, predstavljajo pa tudi približno 10 odstotkov vseh smrtnih žrtev na cestah in kar 24 odstotkov vseh, ki se pri nesrečah huje poškodujejo. Leta 2024 so tako umrli štirje kolesarji (v 2023 jih je bilo sedem), 239 pa se jih je hudo poškodovalo (v 2023 pa 235).

Večino nesreč povzročijo sami

Med najpogostejšimi vzroki za nesreče kolesarjev lahko najdemo izsiljevanje prednosti, neprilagojeno hitrost, nepravilno stran vožnje in alkohol, ki pri kolesarjih povzroči kar prek 100 nesreč na leto.

V 60 odstotkih primerov so kolesarji sami povzročitelji nesreč s smrtnim izidom, pri hujših poškodbah pa kar 70 odstotkov. Med umrlimi jih je bila velika večina brez kolesarske čelade.

Še nekaj razlogov torej, da morajo biti kolesarji tudi med bolj strpnimi udeleženci v prometu in da uporabljajo kolesarsko stezo, kjer je ta na voljo.

promet, gneča, kolona, cesta, Ljubljana
Primož Lavre
Promet je pri nas že tako vse bolj nevaren in kaotičen.

V občini pozivajo k razumu

V občini Dobrova-Polhov Gradec, ki je zaradi lokacije pogost cilj kolesarjev, opozarjajo, da morajo kolesarji voziti po kolesarskem pasu, kolesarski stezi ali kolesarski poti, kjer je ta urejena in označena. »Vožnja kolesarjev po vozišču, kadar je na voljo kolesarska infrastruktura, ni dovoljena in predstavlja nevarnost za vse udeležence v prometu. Obenem opozarjamo, da so lahko kolesarji, ki ne upoštevajo prometnih pravil in povzročijo prometno nesrečo, za nesrečo tudi soodgovorni. Na občini zato pozivamo vse kolesarje, naj dosledno uporabljajo urejene kolesarske površine in tako prispevajo k večji varnosti vseh udeležencev v prometu. V primerih kršitev prometnih pravil pa lahko občanke in občani neposredno obvestijo policijo ali občinsko upravo,« so zapisali na družbenih omrežjih.

E-novice · Novice

Prijavite se na e-novice in ostanite na tekočem z najpomembnejšimi dogodki doma in po svetu.

Hvala!

Vaša prijava je bila sprejeta.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.