Arhiv Štajerskega Tednika

»Pred leti sem na tem mestu že imel potresno opazovalnico, a žal ni zaznala nobenega potresa. Ljudje so me spraševali, ali je seizmograf ob podoru na Borlu kaj zaznal. Bolj sem gledal v računalnik, manj sem videl. Napravo sem zato opustil in začel iskati novo,« je svojo pripoved začel Vidovič. Pred časom je iz Amerike naročil nov seizmograf in programsko opremo. Naprava mora stati na trdni in vodoravni podlagi, zato jo je namestil v zaprt, dva metra globok betonski jašek. Povedal je, da je lokacija v Slatini za merilno postajo odlična: »Seizmograf je zelo občutljiva naprava. Večje prometnice, hidroelektrarne itd. ga motijo, zato mora biti postavljen izven urbanega območja.«

Seizmograf v Slatini je do zdaj zabeležil okoli dvajset potresov, nobenega od njih ni bilo mogoče začutiti. Vidovič je povedal, da se je najmočnejši zaznan potres zgodil februarja v mejnem območju Peruja in Ekvadorja v Južni Ameriki: »Primarni valovi, ki potujejo skozi Zemljo, so do potresne opazovalnice v Slatini potrebovali 35 minut. Sledili so še sekundarni in površinski valovi, ki potujejo po površini Zemlje.« Poudaril je, da se pri potresih sprošča ogromno energije: »Potres na Sumatri leta 2004 je celo zamaknil zemeljsko os. Tudi čas se je takrat prestavil; atomske in vse druge ure po vsem svetu so morali temu prilagoditi.« V Sloveniji v povprečju zabeležijo dva potresna sunka na dan, severovzhodni del države potresno ni posebej aktiven.

Prva potresna opazovalnica v Halozah

Preberite več v Štajerskem Tedniku