Kaj je zdaj z dajatvijo na mačke in pse? Stevanović pojasnil, kaj se obeta
Državni zbor bo jeseni po skrajšanem postopku obravnaval predlog novele zakona o veterinarstvu, s čimer želijo v stranki Resnica odpraviti napačne interpretacije v javnosti.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Obravnava predloga novele zakona o veterinarstvu v državnem zboru (DZ) po skrajšanem postopku je potrebna, ker naslavlja pereč problem, ki se vleče že desetletja, meni predsednik stranke Resnica in DZ Zoran Stevanović. Ocenjuje, da je v javnosti prišlo do napačnih interpretacij predlaganih sprememb. Da bi te odpravili, obravnavo predloga prestavljajo na september.
Predlog med drugim predvideva uvedbo namenskega prispevka za lastnike psov in mačk, s katerim bi financirali ambulante nujne veterinarske oskrbe. Višino nadomestila bi določil pristojni minister, znašal pa naj bi največ 20 evrov.
Kljub prestavitvi bo obravnavan po skrajšanem postopku
Kljub ponedeljkovim napovedim iz vrst koalicije, da se obravnava predloga novele zakona o veterinarstvu, ki so ga v parlamentarno proceduro na začetku meseca vložili v poslanski skupini Resnica, prestavi na čas po poletnih počitnicah, so poslanci na torkovi izredni seji s 47 glasovi za in 32 proti znova potrdili njegovo obravnavo po skrajšanem postopku.
Po Stevanovićevih besedah je to "normalno, saj je bil skrajšani postopek sprejet že na kolegiju predsednika DZ". "V nasprotnem primeru bi vse delovalo precej shizofreno, da bi na kolegiju predsednika DZ glasovali tako, potem pa na parlamentarni seji drugače", je izpostavil v današnji izjavi za medije.
Po informacijah, ki jih je pridobil od vodje poslanske skupine Resnice Katje Kokot, sicer prvopodpisane pod predlogom, je obravnava po skrajšanem postopku pomembna zato, ker gre za "pereč problem, ki se vleče desetletja, in zdaj je čas, da ga na hitro rešimo".
Po Stevanovićevih pojasnilih je v javnosti prišlo do napačnih interpretacij predlaganih zakonodajnih sprememb. "Te napačne interpretacije bi v bistvu radi odpravili, zato smo sklenili, da se bo zadeva obravnavala septembra z amandmiranjem določenih členov, tako da bodo vsi zadovoljni", je napovedal.
Na pomisleke stroke, da bi lahko predlagane spremembe ogrozile delovanje veterinarske službe, javno zdravje in dobrobit živali ter gospodarsko dejavnost, pa je odgovoril, da se sam vsebinsko v to ni spuščal in da je to bolj vprašanje za Kokot.
"Ampak prepričan sem, da ni vse popolnoma tako, kot to radi prikazujejo predvsem nosilci ali pa predstavniki določenih poslanskih skupin", je dodal.
Nujna veterinarska pomoč kot regionalna skrb
Da je skrajšani postopek potreben zato, ker je treba področje nujne veterinarske pomoči urediti v najkrajšem možnem času, pa je v odzivu za STA navedla Kokot. "Trenutno ta ni enako dostopna skrbnikom živali po vsej državi, na nekaterih območjih pa sploh ni ustrezno zagotovljena", je prepričana.
"Predlog gre v smeri, da se v vsaki regiji organizira najmanj ena dežurna veterinarska ambulanta, klinika ali bolnica, ki ima za to ustrezno usposobljen kader, dovolj zaposlenih in primerno opremo za obravnavo urgentnih primerov. Trenutna ureditev, po kateri država v dežurstvo vključuje praktično vse veterinarske ambulante, tudi tiste, ki nimajo dovolj kadra, specializiranega znanja ali ustrezne opreme za nujno pomoč, ni sprejemljiva", je izpostavila Kokot.
Trenutna rešitev po njeni oceni tudi ne predstavlja tega, kar skrbniki živali v resnici potrebujejo. "Potrebujemo sistemsko ureditev, ki bo sledila evropskim zgledom držav, kjer je nujna veterinarska pomoč organizirana na ravni regij ali države", je dejal.
Izpostavila je tudi, da se predlagane spremembe ne dotikajo področja rejnih živali, nadzora nad kužnimi boleznimi ali drugih nalog javne veterinarske službe v javnem interesu. "Gre predvsem za jasno razmejitev med javno veterinarsko službo in tistim delom veterinarske dejavnosti, ki se izvaja v zasebnem interesu", je sklenila.
Obravnavo zakona na čas po poletju sporočila SDS
Skupina poslancev s prvopodpisano Kokot je ob vložitvi predloga novele zakona o veterinarstvu v začetku meseca skrajšani postopek predlagala, ker da gre za manj zahtevne spremembe veljavnega zakona.
Kolegij predsednika DZ je obravnavo po skrajšanem postopku potrdil, zapletlo pa se je na seji odbora DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehransko suverenost prejšnji torek, ko je skrajšanemu postopku pisno nasprotovala več kot petina poslancev iz poslanskih skupin Svobode in Levice Vesne, zato te točke niso obravnavali. V petek pa je kolegij predsednika DZ sklenil, da bodo poslanci o sklepu kolegija glede obravnave po skrajšanem postopku odločali na torkovi izredni seji.
V ponedeljek je nato po hodnikih DZ zaokrožila informacija, da so poslanci Resnice po kritikah stroke in nasprotovanju predlaganemu skrajšanemu postopku umaknili zahtevo za sklic izredne seje DZ. "Da uskladimo besedilo zakona", so zapisali v obrazložitvi.
Da se obravnava prestavlja na čas po poletnih počitnicah, je v ponedeljek novinarjem v DZ dejal tudi poslanec SDS Luka Simonič. Poudaril pa je, da bo do sprememb zakona vsekakor prišlo. Veljavni zakon je "pač potreben prenove zaradi prejšnje vlade", je dejal in dodal, da bodo pri pripravi novele zakona sodelovali z veterinarsko stroko.
Ker Stevanović, kot je pojasnil ob začetku torkove izredne seje, predloga za umik točke z dnevnega reda ni prejel, so poslanci na seji izpeljali glasovanje o skrajšanem postopku in ga tudi potrdili. Če ta sklep ne bi bil sprejet, bi DZ predlog novele obravnaval po rednem postopku.
Vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic je ob tem v imenu vlagatelja zahteve ponovil, da se jim zakonodajni predlog v trenutni obliki ne zdi primeren za nadaljnjo obravnavo. "Veterina seveda prvenstveno skrbi za zdravje živali. V nadaljevanju je ključnega pomena pri proizvodnji zdrave in varne hrane. In še eno pomembno področje - skrbi za obvladovanje bolezni, ki se iz živali prenašajo na ljudi in pa obratno", je dejal. Dodal je, da je treba vse, kar se v sistemu dogaja, uskladiti med številnimi deležniki - lastniki živali, rejci, kmeti, pridelovalci ter med veterinarsko zbornico in veterinarsko fakulteta.
Po pojasnilih iz poslanske skupine Resnice se bo Kokot o vsebini predloga novele zakona s predstavniki stroke in drugimi deležniki začela usklajevanja po 15. avgustu.
"S koalicijo smo se dogovorili, da bomo pripravili skupna dopolnila, namesto da bi vsak vlagal svoje ločene predloge. Usklajevanja bodo potekala čez poletje in na več ravneh. Jeseni pričakujemo usklajena dopolnila, s katerimi bomo nato nadaljevali obravnavo zakona na pristojnem odboru in pozneje tudi na sejah DZ", pa je glede predvidenega procesa nadaljnjih usklajevanj za STA pojasnila Kokot.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
