Roman Kunič – Črnomaljec, ki je pustil sled v gradbeništvu
Dr. Roman Kunič bi 21. septembra letos dopolnil 65 let. Črnomaljec po rodu je v svojem življenju povezal znanost, gospodarstvo, les, akustiko, glasbo in kolesarstvo.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Roman Kunič, univerzitetni profesor
Rojen 21. septembra 1961 v Novem mestu, umrl 10. julija 2019 v Ljubljani
Roman Kunič je bil po rodu Črnomaljec, član številčne in dobro poznane družine Kunič z Grička. Otroštvo je preživel v Črnomlju, kjer je obiskoval osnovno šolo. V nižjih razredih je bil priden učenec, zares pa se je, kot so se radi spominjali, »razcvetel« v višjih razredih. Posebej uspešen je bil pri matematiki, za kar je prejel tudi zlato Vegovo priznanje.
Šolanje je nadaljeval na Srednji gradbeni šoli v Ljubljani. Po maturi se je zaposlil v gradbenem podjetju Begrad, ki ga je štipendiralo, vendar je kmalu ugotovil, da si želi znanja še nadgraditi. Vpisal se je na Fakulteto za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo ter leta 1986 zaključil dodiplomski študij z nalogo s področja zvočne izolacije.
Že v študentskih letih se je pokazala njegova raznolika narava. Delal je tudi kot tonski tehnik na Radiu Študent, glasba pa je ostala njegova velika življenjska strast. Čeprav, za razliko od svojih bratov glasbenikov, ni igral nobenega instrumenta, je bil strasten zbiratelj plošč in pozneje zgoščenk.
Na univerzi je ostal kot mladi raziskovalec. Po magistrskem študiju leta 1990 se je zaposlil v Izolirki, kjer je delal kot svetovalec, pozneje vodja marketinga in nato komercialni direktor. Ob delu je zaključil še podiplomski študij marketinga v ZDA na Univerzi Clemson. Pozneje je delal v podjetjih Ursa, Begrad in Fragmat Tim.
Medtem je nadaljeval tudi akademsko pot. Doktorski študij je zaključil leta 2007, pozneje pa je ostal povezan tako z gospodarstvom kot z akademskim okoljem. Delal je kot vodja raziskav v podjetju Inteh les, sodeloval z Evropsko pravno fakulteto in svojo matično fakulteto.
Leta 2014 je postal predstojnik Katedre za stavbe in konstrukcijske elemente na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Leta 2018 je pridobil naziv izrednega profesorja in višjega znanstvenega sodelavca. UL FGG ga je ob njegovi smrti označila za izrednega profesorja, višjega znanstvenega sodelavca in predstojnika katedre.
Velik zagovornik lesa
Pomemben del njegovega strokovnega delovanja je bil povezan z lesom, gradbenimi materiali, akustiko in okoljskimi vidiki gradnje. Posebej se je zavzemal za večjo uporabo lesa v gradbeništvu.
Odzval se je tudi povabilu profesorja dr. Franca Pohlevna z Biotehniške fakultete. Skupaj sta sodelovala pri odmevnih prireditvah Čar lesa v Cankarjevem domu. Pri projektu je sodelovala tudi Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Kunič pa je med drugim predaval o okoljskih vplivih gradbenih in izolacijskih materialov.
Veliko je delal na področju akustike in hrupa, sodeloval pa je tudi pri projektih, povezanih z glasbenimi prizorišči. Prav povezava med gradbeništvom, akustiko in glasbo je bila zanj na neki način naravna – strokovno področje se je srečevalo z osebno ljubeznijo do glasbe.
Ostal povezan z Belo krajino
Roman je tudi v prostem času ostajal dejaven. Veliko časa je namenjal poslušanju glasbe in obiskovanju koncertov. Rad se je vračal v Belo krajino, s katero je ostal tesno povezan.
Med športi mu je bilo blizu predvsem kolesarjenje. Udeleževal se je belokranjskih prireditev, med drugim Goni kolo in Vzpona na Mirno goro.
Njegova življenjska in poklicna pot je bila tako nenavadno raznolika: od gradbeništva in znanosti do gospodarstva, lesa, akustike, radia, glasbe in športa.
Z avtorjem tega zapisa sta se spoznala v šolskih letih, ko sta dve leti sedela v isti šolski klopi. Pozneje sta se njuni profesionalni poti razšli, vendar sta se občasno srečevala na kulturnih in športnih dogodkih ter sejmih po Sloveniji. Takšna srečanja so bila vedno priložnost za prijeten klepet in obujanje spominov.
Roman Kunič je umrl 10. julija 2019 v Ljubljani, star 57 let. Njegova življenjska pot se je končala nenadoma, sredi številnih načrtov. Ostal pa je spomin na človeka, ki je znal povezovati različna področja in je s svojim strokovnim delom pustil vidno sled v slovenskem gradbeništvu in akademskem okolju.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.