Reuters

Za 101 sedež v parlamentu, riigikogu, se poteguje 872 kandidatov, tretjina Estoncev pa je njihovo usodo določila že pred nedeljo.

Estonija je namreč zabeležila nov rekord pri glasovanju prek interneta. Za tovrsten način, ki je bil na voljo vse do srede, se je namreč odločilo 176.000 volivcev. Poleg tega je še 120.000 volivcev svoj glas predčasno oddalo na za to izbranih voliščih. To pomeni, da je 33 odstotkov volivcev svojo odločitev sprejelo že pred nedeljo.

To je šest odstotkov več kot na volitvah pred štirimi leti, kar pa po mnenju analitikov ne napoveduje višje skupne volilne udeležbe. Leta 2011 je bila ta 63,5-odstotna, navaja avstrijska tiskovna agencija APA.

Glede na javnomnenjske raziskave minuli konec tedna sta si vladajoča Reformna stranka in Stranka centra župana Tallinna Edgarja Savisaarja bok ob boku, s 23- oz. 22-odstotno podporo. Sledijo socialdemokrati, ki sodelujejo v sedanji vladni koaliciji, z 20-odstotno podporo in nacionalistično združenje IRL s 14-odstotno podporo.

Petodstotni parlamentarni prag bi lahko uspelo prestopiti še dvema novima strankama, populistični protikorupcijski Svobodni stranki in desni Konservativni ljudski stranki. 30 odstotkov volivcev naj bi bilo po poročanju nemške tiskovne agencije dpa še neodločenih.

Med tistimi, ki ga v nedeljo ne bo na volišče, je tudi 35-letni premier Taavi Roivas, ki je državljansko dolžnost opravil prek interneta. Roivas tokrat prvič kandidira kot glavni kandidat Reformne stranke, iz Estonije pa želi narediti novo nordijsko državo - bolje zaščiteno, premožno in rastočo nacijo.

Na drugi strani bo njegov glavni izzivalec, 64-letni župan Tallinna iz Stranke Centra, v nedeljo zavestno odšel na volišče, saj stavi na učinek televizijskih posnetkov. Karizmatični Savisaar je najbolj sporna osebnost estonske politike. Med rusko govorečo manjšino in med upokojenci uživa najvišjo podporo med vsemi politiki, a zaradi dobrih odnosov z Rusijo mu številni Estonci ne zaupajo.

Volivce nagovarja z načrtom za nov gospodarski začetek in levičarskimi populističnimi obljubami. A na socialne teme za razliko od preteklosti stavijo tudi vse druge stranke in vse tudi obljubljajo podobne rešitve. Tistim z nizkimi prihodki naj bi položaj izboljšali z dvigom minimalne plače ali davčnimi olajšavami, družine in otroci pa naj bi bili deležni višje podpore.

Mnenja so politiki pred volitvami pretresali tudi o načrtovani davčni reformi. Socialdemokrati in Stranka centra sta za odpravo sedanje enotne davčne stopnje in želita uvesti progresivno davčno lestvico. S tem nameravata omiliti razkol med bogatimi in revnimi, ki ga je prineslo varčevanje zadnjih let. Desno usmerjene stranke želijo na drugi strani enotno davčno stopnjo ohraniti.

A te teme je pred volitvami zasenčila kriza v Ukrajini in njene posledice na zunanjo in notranjo varnost Estonije. V nekdanji sovjetski republiki se namreč spričo ravnanja Rusije na Krimu in v Doneškem bazenu številni bojijo ozemeljskih teženj Moskve.

Najbolj je pri temi varnosti izstopal premier Roivas s predvolilnim video posnetkom z bojnimi letali in obiskom neke šole, kjer je otrokom vlogo Nata za državo razložil kar se da slikovito. Estonijo je primerjal z grahom, ki živi ob rahlo zlobni pomaranči (Rusiji). Zaradi prijateljstva z lubenico (ZDA) in drugimi vrstami sadja in zelenjave pa se nima česa bati.

Tudi obrambni minister iz vrst Socialdemokratov Sven Mikser je volivce miril z besedami, da je neposredna grožnja Rusije zaradi estonskega članstva v Natu manjša.

Za slabih 30 odstotkov estonskega prebivalstva je sicer ruščina prvi materni jezik. V državi je leta 2007 prišlo tudi do hudih nemirov, ki jih je sprožila načrtovana odstranitev spomenika, posvečenega sovjetski armadi, ki je izgnala nemške vojake. Za razliko od sosednje Latvije v Estoniji ni jasne proruske stranke.