arhiv DL

##IMAGE-3692942##

Vršilec dolžnosti direktorja urada vlade za narodnosti Janez Doltar je danes podal odstopno izjavo. Generalna sekretarka vlade Barbara Kolenko Helbl je odstop sprejela, začel pa bo veljati 1. januarja prihodnje leto, so sporočili z urada vlade za komuniciranje.

Do odstopa prihaja po poročanju POP TV o anonimnih očitkih, ki naj bi jih zoper Doltarja uperile zaposlene na uradu. Očitajo mu nespodobna povabila, nepričakovane objeme v pisarni in neprimerno dotikanje na delovnem mestu.

Naslavljal naj bi jih s pomanjševalnicami in ljubkovalnimi imeni ter uporabljal fraze, kot so »moje punce« in »ljubice.« Doltar očitke zavrača in meni, da je žrtev oblike političnega pritiska. Zase pravi, da je odprt, temperamenten glasbenik in veseljak, ki se objema tudi z moškimi.

Po poročanju medija so neprimerno komunikacijo in obnašanje Doltarja poleg zaposlenih opazili tudi v društvu Ključ, centru za boj proti trgovanju z ljudmi, kjer so sicer pred kratkim na vlado naslovili dopis, naj resno premisli, ali je Doltar primeren za vodenje urada.

Vlada je Doltarja imenovala za vršilca dolžnosti direktorja urada za narodnosti 31. maja, ko je s tega mesta razrešila Staneta Baluha. Položaj pa mu je s 1. decembrom podaljšala za največ tri mesece.

»Na ministrstvu smo bili seznanjeni z očitki o neprofesionalnem in neprimernem vedenju vršilca dolžnosti vodje vladnega Urada za narodnosti Janeza Doltarja. Od javnih funkcionarjev na kakršnemkoli položaju, še posebej pa na čelu ustanov, ki bi morale varovati pravice najbolj odrinjenih in marginaliziranih skupin, pričakujemo, da bodo svoje delo opravljali strokovno,« so v odzivu na vest o obtožbah zoper Janeza Doltarja še pred njegovim odstopom zapisali na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Minister Luka Mesec od pristojnih organov pričakuje, da »zelo resne« obtožbe čim prej raziščejo ter da se »razčistijo dvomi o njegovi usposobljenosti za opravljanje dela vodje vladnega Urada za narodnosti.« Mesec je poudaril še, da spolno nadlegovanje na delovnem mestu predstavlja kršitev delovnopravne zakonodaje ter temeljnih pravic posameznic in posameznikov. »Še posebej nedopustno je, kadar se nasilje izvaja s pozicije moči, kot je nadrejeni, profesor ali starš.«