Ni neustavno, da ima Lotrič nižjo plačo od Goloba in Klakočar Zupančič
Ustavno sodišče je odločilo, da nižji plačili razred predsednika državnega sveta v primerjavi s predsednikoma državnega zbora in vlade, ni v neskladju z ustavo.
Ustavno sodišče je odločilo, da del zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, kolikor se nanaša na predsednika in sekretarja DS, ni v neskladju z ustavo. Presojo je na pobudo svojega predsednika Marka Lotriča zahteval državni svet (DS), saj je po njegovi oceni neustrezno, da je predsednik DS uvrščen dva plačna razreda nižje od denimo predsednika državnega zbora (DZ) in vlade.
Menili so, da je s tem kršeno načelo delitve oblasti, saj da se vzpostavlja bistvena nesorazmerja v primerjavi s plačnimi razredi primerljivih funkcij izvršilne, zakonodajne in sodne veje oblasti.
Sodniki: Vodilni funkcionarji v DS so manj obremenjeni
Ustavno sodišče je pojasnilo, da DS za razliko od predsednika republike, DZ, vlade ter ustavnega in vrhovnega sodišča nima nobenih lastnih pristojnosti, na podlagi katerih bi lahko sam sprejemal odločitve.
Z vidika oblastnih funkcij, ki jih opravljajo državni organi, DS ni mogoče opredeliti kot nosilca zakonodajne, izvršilne ali sodne funkcije. Iz te razlike po navedbah ustavnega sodišča izhajajo relativno manjša obremenjenost, odgovornost oziroma zahtevnost opravljanja nalog vodilnih funkcionarjev DS v primerjavi z obremenjenostjo vodilnih funkcionarjev drugih navedenih državnih organov.
Zato ni v neskladju z načelom delitve oblasti, če je funkcija predsednika DS na plačni lestvici, ki ima 67 plačnih razredov, uvrščena za dva plačna razreda nižje, kot so uvrščene funkcije predsednikov drugih navedenih državnih organov, oziroma je funkcija sekretarja DS uvrščena v 55. plačni razred, kar je za šest plačnih razredov nižje kot funkcija generalnega sekretarja DZ in za tri plačne razrede nižje kot funkcija generalnega sekretarja predsednika republike, piše v odločbi.
Ne gre za bistveno nesorazmerje
Ustavno sodišče ocenjuje, da te razlike ne pomenijo bistvenega nesorazmerja med plačnimi razredi navedenih vodilnih funkcij. Glede na navedeno izpodbijani ureditvi plačnih razmerij ni mogoče očitati neskladja z načelom delitve oblasti iz drugega stavka drugega odstavka 3. člena ustave.
Poleg tega položaja predsednika in sekretarja DS z vidika določanja višine plač ni mogoče povsem enačiti s položaji predsednikov in generalnih sekretarjev drugih navedenih državnih organov. Zato zakonodajalec njihov plačni položaj lahko različno ureja, meni ustavno sodišče. Glede na to 2. odstavek 60. člena zakona, kolikor se nanaša na predsednika in sekretarja DS, ni v neskladju z ustavo.
Tudi zamik izplačila ni v neskladju z ustavo
Predlagatelj je kot nejasen izpodbijal tudi del člena zakona, ki določa, da se zvišanje plač aktualnim funkcionarjem do konca mandata tega državnega zbora ne izplačuje.
Kot so zapisali v odločbi, je postopnost pri zviševanju plač ena od temeljnih značilnosti plačne reforme. V skladu z izpodbijano določbo se v njej navedenim funkcionarjem le časovno zamakne izplačilo višje plače. Glede na navedeno ureditev ni v neskladju z ustavo.
