##IMAGE-2239639##

Ponoči je umrl nekdanji predsednik republike in nekdanji predsednik vlade Janez Drnovšek, so sporočili iz pisarne bivšega predsednika.

Nekdanji predsednik republike Janez Drnovšek je bil dolgoletni premier v času, ko je Slovenija v obdobju tranzicije prešla iz socialističnega v tržno gospodarstvo ter se pripravljala na vstop v EU in zvezo Nato, članstvo v obeh povezavah pa je dočakal kot predsednik države. Poudarjal je, da je Slovenija "zgodba o uspehu".

Janez Drnovšek se je rodil 17. maja 1950 v Celju. Študij ekonomije je zaključil na ljubljanski Ekonomski fakulteti, leta 1986 pa je doktoriral iz ekonomskih znanosti na mariborski Ekonomsko-poslovni fakulteti.

Po karieri v bančnem sektorju je na volitvah aprila 1989 presenetljivo premagal favoriziranega Marka Bulca in bil izvoljen za predstavnika Slovenije v predsedstvu nekdanje SFRJ. Od maja 1989 do maja 1990 je bil tudi predsednik predsedstva nekdanje SFRJ. Septembra 1989 je predsedoval vrhu neuvrščenih v Beogradu.

V obdobju osamosvajanja Slovenije je bil Drnovšek glavni pogajalec med slovenskim vodstvom ter vodstvom nekdanje Jugoslavije in vrhom Jugoslovanske ljudske armade. Julija 1991 se mu je uspelo dogovoriti za dokončen umik zvezne vojske iz Slovenije. Za izjemne zasluge pri obrambi svobode in suverenosti Slovenije je leta 1992 prejel najvišje državno odlikovanje zlati častni znak svobode Republike Slovenije.

Marca 1992 je postal predsednik Liberalno demokratske stranke Slovenije, aprila istega leta pa ga je državni zbor izvolil za predsednika vlade. Po parlamentarnih volitvah leta 1992, na katerih je zmagala LDS, je bil januarja 1993 ponovno izvoljen za mandatarja za sestavo vlade, v katero je povabil še Slovenske krščanske demokrate (SKD), Združeno listo socialnih demokratov (ZLSD) in Socialdemokratsko stranko Slovenije (SDSS).

Na kongresu na Bledu marca 1994 je Drnovšek pod svojim vodstvom združil Liberalno demokratsko stranko z Demokratsko stranko Slovenije, Zelenimi Slovenije in Socialistično stranko Slovenije v Liberalno demokracijo Slovenije.

Svoj tretji mandat kot premier je začel januarja 1997, vodenje vlade pa je po izglasovani nezaupnici aprila 2000 predčasno končal junija 2000. Po zmagi LDS na državnozborskih volitvah 15. oktobra 2000 je oblikoval že svojo četrto vlado, v kateri so bili poleg LDS še ZLSD, SLS+SKD ter Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS).

Drnovškove zdravstvene težave so se začele leta 1999, ko so ga 22. julija v Kliničnem centru v Ljubljani operirali in mu zaradi rakave tvorbe odstranili desno ledvico. Kasneje so se te težave še nadaljevale. Kljub temu se je odločil, da kandidira za predsednika države na predsedniških volitvah leta 2002.

1. decembra tega leta je bil v drugem krogu, v katerem se je pomeril s tedaj vrhovno državno tožilko Barbaro Brezigar, izvoljen za predsednika republike. "Začenja se novo obdobje, tako zame kot za državo," je dejal po objavi rezultatov volitev. Dan kasneje je Drnovšek odstopil s funkcije predsednika vlade, 20. decembra 2002 pa še kot predsednik LDS; svoje članstvo v stranki je zamrznil.

Kot predsednik republike je v DZ zaprisegel 22. decembra. Tedaj je dejal, da ob koncu svojega mandata, čez pet let, Slovenijo vidi kot "inkubator idej, stičišče kultur, most sodelovanja in varno ognjišče sožitja med civilizacijskimi, verskimi, kulturnimi izročili evropskega zahoda, vzhoda, severa in juga".

Kot predsednik republike je spodbudil pogovore o prihodnosti Slovenije in k sodelovanju pritegnil slovenske strokovnjake s posameznih področij, akademike, znanstvenike, gospodarstvenike in druge predstavnike slovenske družbe. Namen pogovorov je bil v širši javni razpravi osvetliti teme, ki so ključnega pomena za delovanje slovenske države v prihodnosti.

Javnosti je konec januarja 2006 predstavil pobudo za povezovanje ljudi, ki želijo prispevati k reševanju problemov, kot so humanitarne krize in okoljska vprašanja. S tem namenom je ustanovil Gibanje za pravičnost in razvoj ter se vključil v prizadevanja za rešitev humanitarne krize v sudanski pokrajini Darfur. Sprožil je dobrodelno akcijo in pripravil mirovni načrt za Darfur, a so se pogovori z uporniškimi skupinami končali brez jasne rešitve.

Konec januarja 2006 je Drnovšek sporočil, da izstopa iz LDS z namenom, da se posveti Gibanju za razvoj. V začetku februarja 2006 je javnost presenetil s pomilostitvijo nekdanjega direktorja družbe Hit Danila Kovačiča. Menil je namreč, da je Kovačič v 13 letih, odkar traja ves proces, veliko pretrpel in na nek način poplačal napako, ki jo je po odločitvi sodišča naredil.

26. junija 2006 je Drnovšek prvič javno povedal, da na predsedniških volitvah leta 2007 ne namerava kandidirati. Kot idejni vodja novega gibanja pa je postal pisec kolumn na spletnih straneh gibanja (podpisan kot Janez D.).

Z vlado premiera Janeza Janše je v letu 2006 vse pogosteje prihajal v nesoglasja. Ta so se še zaostrila, ko vlada sprva ni ugodila njegovi prošnji za dodatna proračunska sredstva. Z namenom, da opozori, da stanje v državi ni dobro, se leta 2007 ni udeležil slovesnosti ob dnevu državnosti. Med drugim je omenil pritisk na zaposlene v javnem sektorju in na nacionalne medije.

V tem obdobju je Drnovšek presenečal s posameznimi potezami na zunanjepolitičnem področju; zaradi nekaterih je bil deležen tudi kritik vlade. Oktobra 2006 je ocenil, da je samostojnost za Kosovo edina realna možnost. Mednarodni skupnosti je predstavil pobudo glede ureditve prihodnjega statusa Kosova. Uradni Beograd je po njegovi izjavi o neodvisnosti za Kosovo odpovedal obisk Drnovška v Beogradu in vročil protestno noto.

Predsedniške posle je 23. decembra 2007 uradno predal Danilu Türku, ki je bil izvoljen za predsednika republike. Odtlej se ni več pojavljal v javnosti.

V letih svojega političnega delovanja je sodeloval na mednarodnih srečanjih z udeležbo na najvišji ravni. Za svoje dosežke je prejel več mednarodnih nagrad. Pogosto je bil častni gost in predavatelj na mednarodnih ustanovah in univerzah po svetu. Leta 1994 mu je Univerza v Bostonu podelila častni doktorski naziv, leta 1999 pa tudi Univerza Illinois Wesleyan. Evropska akademija znanosti in umetnosti v Salzburgu mu je leta 2004 podelila častni naziv senator.

Je avtor člankov s področja kreditne in monetarne politike ter mednarodnih finančnih odnosov, v katerih se je osredotočal na svetovno dolžniško krizo. Leta 1996 je izšla njegova knjiga Moja resnica, v kateri je popisal svojo izkušnjo in pogled na razpad nekdanje Jugoslavije.

Od leta 2006 je začel objavljati knjige s področja duhovnosti: Misli o življenju, Zlate misli, Bistvo sveta in Pogovori. V začetku leta 2006 je potrdil novico, da ima zunajzakonsko hčerko, za katero je izvedel leto dni prej. Nana Forte je predstavnica mlajše generacije skladateljev. V zakonu pa se mu je rodil sin Jaša.

Predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk je ob današnji vesti o smrti nekdanjega predsednika dr. Janeza Drnovška izrekel globoko sožalje. Njegovo sporočilo za javnost objavljamo v celoti:

"Globoko sem pretresen ob vesti, da nam je huda bolezen iztrgala dr. Janeza Drnovška, nekdanjega predsednika Republike Slovenije.

Dr. Drnovška smo v Sloveniji spoštovali in občudovali kot modrega politika, kot človeka širokih obzorij, kot uspešnega predsednika vlade in predsednika republike ter kot osebnost, ki je vložila svoje najboljše sposobnosti v naš skupni napredek in v prizadevanje za blaginjo državljank in državljanov Slovenije. Njegov prispevek je bil izjemen in v naših srcih se je zapisal kot resnični voditelj. Njegovo delo je močno utrdilo ugled Slovenije v svetu.

Dr. Janeza Drnovška sem tudi osebno dobro poznal in v veliko čast mi je bilo, da sem lahko z njim sodeloval v diplomatski aktivnosti naše države ter na posvetovanjih o skupni prihodnosti. Spomin na njegovo delo mi ostaja kot vzor premišljenosti in tehtnosti. V tem žalostnem trenutku želim izreči globoko in iskreno sožalje vsem bližnjim, vsem državljankam in državljanom Slovenije pa sporočam, da se bom trudil nadaljevati z delom, ki bo vredno dediščine dr. Janeza Drnovška.''