Trgovina z ljudmi: Lani v Sloveniji izginilo več kot 200 mladostnikov
Trgovina z ljudmi oziroma belim blagom ni imaginarni pojem, ki bi bil problem tretjega sveta ali sveta daleč od nas. Dogaja se tukaj, med nami, v Sloveniji, Evropi, vsak dan. Trgovanje z ljudmi je posel, ki na črnem trgu po vsem svetu obrača ogromne vsote denarja. Ne milijonov, temveč na stotine milijard evrov oziroma dolarjev.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Trgovina z ljudmi je ena najhitreje rastočih kriminalnih dejavnosti na svetu. Iz slovenskega okolja so najbolj poznani primeri spolnega suženjstva (prostitucija), prisilnega in izkoriščevalskega dela ter beračenja. V javnosti in medijih je bilo izpostavljenih že več primerov. Med njimi primer tujih delavcev, ki so bivali kar na gradbišču ljubljanskih Stožic, ali pa lani razkrit primer v Postojni, ko so inšpektorji v nočnem času opravili izredni inšpekcijski pregled ter zaznali sume kaznivih dejanj trgovine z ljudmi in kršitve temeljnih pravic delavcev. Država je proti tovrstnim praksam, za katere obstaja sum storitve kaznivih dejanj trgovine z ljudmi, precej neodzivna, počasna, toga.
Trgovina z ljudmi je problem globalnih razsežnosti. Mednarodna organizacija dela ocenjuje, da je v svetu 20,9 milijona žrtev prisilnega dela, od tega četrtina otrok. Največ ljudi − 11,7 milijona – je v delo prisiljenih v azijsko-pacifiški regiji. V letih od 2010 do 2015 je bilo v Sloveniji identificiranih 161 žrtev trgovine z ljudmi, od tega skoraj tretjina samo v letu 2015. »96 odstotkov vseh žrtev v tem obdobju je žrtev spolnega izkoriščanja, več kot 90 odstotkov vseh so ženske, med žrtvami so tudi štirje otroci. Največ žrtev prihaja iz Romunije in Ukrajine – skupaj več kot 40 odstotkov –, sledijo žrtve iz Srbije, Dominikanske republike in Slovenije. Za kaznivo dejanje trgovine z ljudmi je bilo v obdobju 2010–2015 obsojenih 31 storilcev. Podobno kot v drugih evropskih državah je v zadnjih letih tudi v Sloveniji zaznati vedno več primerov prisilnega dela in delovnega izkoriščanja. Za odkrivanje tovrstnih primerov si prizadevajo tako inšpekcijski organi kot tudi policija, ki je v letu 2016 preiskovala skoraj 5000 kaznivih dejanj v zvezi s kršenjem pravic delavcev, vendar pa v nobenem primeru ni bilo ugotovljeno, da gre za kaznivo dejanje trgovine z ljudmi. Prepoznavanje, odkrivanje in dokazovanje te oblike trgovine z ljudmi je izjemno zahtevno, zato je zelo pomembno preventivno ravnanje oz. ozaveščanje delavcev in podjetij ter delodajalcev,« je med drugim navedeno na vladni spletni strani, ki obravnava področje trgovine z ljudmi.
Dolg kot učinkovito orodje podrejanja
Kazenski postopki ne stečejo v pravo smer
V lovkah hobotnice milijoni ljudi
Neprostovoljni darovalci organov?
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.