##IMAGE-2489039##

Sem ena izmed kritičnih opazovalk dejanj, ki se dogajajo v naši prelepi domovini. Poslušam, gledam in strah me je. Že pred dvajsetimi leti sta mi moja starša rekla, da bom videla, kako bo hudo, ko bodo zavladale stranke. Tako kot mnogi navadni smrtniki razmišljam, kaj se je zgodilo z našimi politiki, da so vsi tako arogantni in kadar pridejo na oblast, vsi prav vsi pozabijo, da nosijo v sebi korenine poštenih, za pravico borbenih in delovnih potomcev. Mnogi se tega zavedamo, a pokončno prenašamo "nepoštenje in lopovščino", dokler ne kane kaplja čez rob.

Nekoč, še ne tako dolgo tega, sem pisala optimistične, šaljive pesmice, danes pa si tešim jezo in žalost s pisanjem drugačnih …

SLOVENIJA MOJA DOMOVINA

Mladostno cvetoča žariš,
ko polnoletna si postala.
V svet razvitih si želiš,
da otrokom kruha belega bi dala.

Obilo kruha tvoji starši so imeli,
sta med in mleko se cedila,
otroke vse so nahranili,
kot rožice Slovenci smo cveteli.

Želeli smo si več svobode,
medeni lonček cel razbili,
kruh in mleko vrgli iz mode,
čast in delo izgubili.

Prekrasna domovina naša,

poštenega rodu in pridnih rok,
z gora vse naokrog, vrisk odmeva,
na travnikih bogata paša.

Še sonce v morje naše se namaka,
dežela polna bistrih je otrok,
a glej ga spaka:
v prekrasni nam Sloveniji
peščica ljudi
od ljudstva zbranih,
življenje nam kroji.

Kdor ne dela, naj dobro je.
Kamen na kamen, ni več palača.
Zakaj garalo bi se še,
če se nedelo plača?

Strah v kosti se seli,
ker drago plačana gospa
na rdeče, bele, črne nas predalčka.
Kdaj se bomo v roke vzeli,
pomislili na malčka,
ki v zibelki leži,
mu bomo posteljo postlali,
s strohnelimi kostmi?

Prav lepa si, Slovenija!
Ostani naša krasotica,
tebi vlada naj resnica,
pot pa kaže ti pravica.
Morda tedaj boš naša Švica.