Med novomeškimi Romi je kot strela z jasnega udarila vest, da bo na mestu, kjer se bohoti Žabjak, slej ko prej zrasla obrtna cona. To pomeni, da bi brez šotorov, barak, hišic in celo dveh luksuznih hiš ostalo okoli 250 Romov. Zanje bi bil sicer zagotovljen prostor na desni strani v Brezju, a kaj, ko so Romi tudi med seboj sprti, oblikovani so namreč vsaj trije tabori.

“Star sem 34 let in na tem mestu sem se rodil. Pa ne le jaz, tudi moji starši, na primer oče je star 73 let. Verjemite, če bi imel pred dvajsetimi leti pamet, kot jo imam danes, ne bi hiše nikoli postavil tukaj,” pripoveduje Damijan Hribar, ki je lastnik ene od dveh zelo lepih in urejenih hiš na levi strani ceste, ki pelje od Novega mesta proti Mirni Peči. Je oče 17-letne hčerke in 9-letnega sina, ima pa že tudi 4-mesečno vnukinjo.

“Kot otrok sem živel pod šotorom. Še vode nismo imeli, zato sem šolo pustil že v prvem razredu. Bilo me je sram, da sem umazan in strgan sedel med sošolci, zato je bil moj cilj jasen: svojim otrokom sem želel omogočiti dostojno življenje, da se ne bodo sramovali, da so Romi. Danes sem ponosen na to, kar sem ustvaril, ne razumem pa nečesa: kje je bila inšpekcija, ko sem postavil prvi zid? Zakaj grožnje po rušenju šele sedaj, ko je hiša, za katero bom sicer plačeval še eno desetletje, popolnoma opremljena, vanjo pa vgrajeno vse najboljše?” razmišlja Damijan, medtem ko srka jutranjo kavo. Saj je hišo že poskušal legalizirati: najel je odvetnika, geometra, zaprosil za spremembo namembnosti, pa še odgovora ni dobil. “Pripravljen sem zemljo odkupiti, če mi le dajo možnost, ne predstavljam pa si, da bi moral živeti v Brezju. S tem bi me porinili 30 let nazaj,” pravi Damijan, ki se zaveda, da se sobivanje tolikšnega števila med seboj sprtih Romov ne bo dobro končalo.

Sprva predlog drugačen

Svetniki občinskega sveta mestne občine Novo mesto so na seji konec januarja potrdili stališča in predloge dopolnjenega osnutka občinskega prostorskega načrta. Dokončen dokument mora občina poslati še na ministrstvi za okolje in prostor ter kmetijstvo, in če bo občina dobila vsa soglasja, sledi sprejem na občinskem svetu. Vsebina je torej dorečena, to pa med drugim pomeni tudi to, da se Romi iz KS Prečna (kamor spada območje Žabjaka) selijo v KS Bučna vas, pod katero sodi Brezje.

“Na občinski upravi smo se zavzemali za drugačno rešitev, da bi kakovostne gradnje v nelegalnem delu legalizirali, a občinski svet se je odločil drugače, da je torej zemljišče na levi strani namenjeno izključno obrtni coni,” pojasnjuje župan mestne občine Alojz Muhič. In kdo bo torej selil? “Občina ne bo nikogar selila, stvar tistega, ki bo hotel postaviti obrat pa je, da bo počistil zemljišče. Sicer pa mora lastnik skrbeti za svojo lastnino in z njo ravnati kot skrben gospodar. Divja urbanizacija se je zgodila večinoma na zemljišču, katerega lastnik oziroma upravljalec je ministrstvo za obrambo.

Začetna vnema uplahnila

V Brezju je s papirji postavljenih 34 hiš in vrtec. Urejeno naselje je začelo nastajati leta 1985, ko je vsako leto zraslo pet hiš. Občina je gradila do tretje gradbene faze, nadaljevali pa so Romi. A takrat je bila pripravljenost Romov za delo drugačna: “Ko so se socialne pomoči z leti povečevale, je uplahnel tudi interes za delo med Romi,” se spominja Miran Rifelj, koordinator za romsko problematiko na novomeški občini.

“V Brezju je prostih še 8 parcel, kjer bi Romi lahko legalno gradili, a na teh parcelah že stojijo barake. Sicer pa bi se Romi lažje socializirali, če bi šli iz romskih naselij in bi se pomešali med ostale, kot je to že uspelo nekaterim mladim družinam.”

Čeprav daje država precej denarja za urejanje romskih naselij, pa vloženi denar ne daje pravih rezultatov. Logično: kaj pomaga kanalizacijsko omrežje v Brezju, ko pa lahko nanj priključijo zgolj eno kopalnico in vrtec? Pa tudi bodoče naselje, ki bo priključeno Brezju, je ekološko vprašljivo, postavljeno bo namreč na prostor nekdanje deponije odpadkov, zaradi katerih občasno še danes pritečejo izcedne vode v naselje. Kakšne bodo torej novogradnje in kakšni bodo stroški sanacije nekdanjega odlagališča?

Rojevajo 13-letne deklice

“O pravni državi ne moremo govoriti, dokler bodo 13-letne deklice rojevale v romskih naseljih, dokler lahko vsak Rom na katerem koli zemljišču zgradi objekt, ne da bi država ukrepala, dokler se lahko Romi selijo iz kraja v kraj in si bivališče prijavljajo na naslovu Centra za socialno delo. Če bi država rešila takšna vprašanja, se ne bi zgodili Strojani, sicer pa se lahko tak scenarij jutri zgodi tudi na Dolenjskem,” je kritičen župan Muhič, ki mu je varuhinja človekovih pravic že večkrat očitala diskriminatoren odnos do Romov:

“Nismo diskriminatorni do Romov, pač pa do večinskega prebivalstva. Komu pa smo že kupili stanovanje? Smo pa ga romski družini, ki je tri leta nismo mogli spraviti iz Fištrove hiše na Mestnih njivah. Zadevo smo rešili tako, da smo hišo podrli in kupili stanovanje. Še nobeni drugi družini nismo kupili stanovanja in ponudili takšnih pogojev, kot jih ponujamo Romom!”

NA MINISTRSTVU PRAVIJO: “Ministrstvo za obrambo se načeloma strinja z legalizacijo romskega naselja, kar bi bilo mogoče po sprejetju občinskega prostorskega načrta. Mogoči sta dve rešitvi glede zemljišč, in sicer; da jih odkupi občina, ki je po dogovoru z nekdanjo JLA zavezana za ureditev romske problematike na tem območju, ali s prodajo teh zemljišč v skladu s predpisi, ki urejajo stvarno premoženje države, postopke zanjo pa bi izvedlo ministrstvo po sprejetju občinskega prostorskega načrta.” Po sprejetem občinskem prostorskem načrtu legalizacija ne bo mogoča, saj je na območju, kjer je nelegal no naselje, predvidena gospodarska cona.

Da so na Resslovi 7b res prijavljeni Romi, in to kar med 30 in 40, je potrdil tudi direktor Centra za socialno delo Novo mesto Alojz Simončič. To namreč omogoča zakon, seveda pa na naslovu pisarn ni na razpolago nobene kopalnice, nobene sobe, torej nobenih pogojev, ki so celo zakonsko opredeljeni, da so potrebni za bivanje. Zgolj naslov, ki je med drugim pogoj za prejemanje pomoči. Ostaja pa problem, ki bo iz meseca v mesec večji.

“Romsko naselje Brezje se razprostira na dobrih petih hektarjih površin, širitev je predvidena na nekoliko manjšem delu, saj je predvidena višja gostota gradnje, morda tudi večstanovanjski objekt. Celotna industrijska cona pa bi se tako raztezala na dobrih 70 hektarjih površin,” razlaga Izidor Jerala, namestnik vodje oddelka za prostor na mestni občini Novo mesto.

Interes za gradnjo je, zatrjujejo na občini, kjer se jim zdijo boljša možnost - kot gradnja naselja na nekdanjem odlagališču odpadkov - na primer prostori vojašnice v Bršljinu, kjer je vsa infrastruktura urejena, pogoji pa povsem nekaj drugega kot v romskem naselju.

Ne glede na vse, kako se bodo stvari v bodoče obrnile in odvijale, pa je jasno vsaj eno: brez odločnejših potez države ne bo šlo. To pa ne bo težko, če bomo nekoč končno vsi enaki pred zakonom.