Jure Kljajić

Po dolgotrajni agoniji je javni zavod RIS Dvorec Rakičan od minulega četrtka uradno v stečaju. Soboško okrožno sodišče je za stečajnega upravitelja imenovalo Janeza Felca, ki je med drugimi vodil stečajni postopek puconske družbe Seaway Yachts, še zmeraj pa vodi stečajni postopek družbe G skupina. Ob uvedbi stečajnega postopka je za naš časopis spregovorila zdaj že nekdanja vršilka dolžnosti direktorja Darja Korelc, ki je javni zavod vodila dobra dva meseca. Felc je vsem zaposlenim, teh je vključno z odsotnimi 22, že vročil odpovedi. Ključno vprašanje za upnike, ki jim javni zavod dolguje okoli milijon evrov, pa bo seveda obseg stečajne mase. »Upam, da bo stečajni upravitelj naredil vse potrebno, da se bo oblikovala čim večja stečajna masa za poplačilo obveznosti do zaposlenih in upnikov, tudi če bo treba izvesti pregled dokumentacije za nekaj let nazaj,« poudarja zadnja vodja javnega zavoda v njegovem več kot dvajsetletnem obstoju. 

Ste bili presenečeni, ko je ustanoviteljica zavrnila dodatno financiranje javnega zavoda, s čimer je v bistvu zavod pahnila v stečaj? 

»Seveda sem bila presenečena, ker so bili moji nameni iskreni in sem v zaposlenih videla sodelavce, s katerimi bi lahko naredili pozitivne premike, tudi spremembo poslovnega modela. Pripravila sem načrte do leta 2027, takoj začela racionalizacijo poslovanja. Iz izjav svetnikov in tudi vodstva mestne občine je bilo razbrati, da so za vse kriva nekdanja vodstva in zaposleni. A po mojem mnenju se ob potrebni skrbnosti in nadzoru nad poslovanjem ustanoviteljice, v to štejem tudi svet zavoda, to ne bi moglo zgoditi, ker bi verjetno prej zahtevali popravljalne ukrepe. Če bi bila na primer vsako leto narejena neodvisna zunanja revizija, kot bi morala biti, bi bila svet zavoda in ustanoviteljica seznanjena z uspešnostjo in zakonitostjo poslovanja. Vprašajte ustanoviteljico, koliko neodvisnih zunanjih revizij so od poslovodstva zahtevali v zadnjih desetih letih. Po bilanci za leto 2023, ko je bila izkazana izguba, pa so se odobrila dodatna sredstva brez zahteve po določenih ukrepih, kot so zmanjšanje števila zaposlenih in zagotovitev profitabilnosti ali ukinitev določenih dejavnosti. Dodatna sredstva so se odobravala, kljub temu da zavod ni imel potrjenega programa, finančnega in kadrovskega načrta, ki za letos sploh nikoli ni bil potrjen. In pri vsem tem so prejšnji vršilki dolžnosti direktorja podelili še redni mandat. Ob tem je bil odobren velik obseg evropskih projektov, kljub temu da se je vedelo za grozečo insolventnost in da bo treba projekte predfinancirati in zagotavljati dodatna sredstva za lastni delež. Je pa res, da je ustanoviteljica odobrila dodatno zadolževanje pri bankah, do katerega pa ni prišlo, ker ni bil odplačan kredit pri eni od bank, kljub temu da je ustanoviteljica za to dala namenska sredstva. In tudi ob teh nepravilnostih se ni ukrepalo. To se mi ne zdi skrbno in gospodarno ravnanje sveta zavoda in ustanoviteljice. Ustanoviteljice ravno tako ne zanima, kdo je dal soglasje za registracijo raznih zavodov in društev v dvorcu, ki je v njihovi lasti.«

Kako je ta hip z zaposlenimi?

»Še vedno so delno neizplačane plače za september in naprej. Zaposleni, razen tistih, ki so dali izredne odpovedi, še prihajajo na delo in odgovorno delajo na svojih projektih. Zagotavljati moramo oskrbo za konje, prehrano in druge storitve za waldorfsko šolo, izpeljali smo še eno konferenco, pišemo še zadnja poročila o projektih, iščemo rešitve za obstoječe projekte, kjer je zadaj 50 evropskih partnerjev. Vodstvo mestne občine pravi, da je dogajanje za vse boleče in da smo vsi na istem. So mogoče oni že brez treh plač? Za to ne čutijo nobene odgovornosti, niti empatije, zaposlenim pa predlagajo, da izkoristijo socialne programe.«

Jure Kljajić

Ali je že jasno, kaj bo z odobrenimi evropskimi projekti?

»Ni jasne in enoznačne komunikacije o tem problemu, kaj šele pisnih navodil kohezije, niti posameznih programov. Projekti naj bi se ponovno prijavili z drugim partnerjem. Kakšna škoda je že nastala in ali jo bo kdo uveljavljal, še ne vemo natančno. Nihče ni bil pripravljen na tako situacijo, pogodbe ne govorijo o takem scenariju, upniki in drugi deležniki pa so živeli v prepričanju, da so javni zavodi ustrezno nadzorovani in financirani in da do česa takega, kar se je zgodilo, ne more priti. So pa tudi oni delovali nekako neskrbno, ker se niso zavedali in seznanili s tem, da ustanoviteljica v našem primeru samo subsidiarno odgovarja, in tako bodo finančne posledice stečaja očitno nosili samo zaposleni in upniki, če se seveda zgodi, da stečajne mase ne bo.«

Torej bi lahko bila stečajna masa prazna?

»Pri tem so zadeve nejasne. Ogromno obogatitev dvorca in opreme je bilo pridobljenih iz projektov. Za to premoženje smo dolžni zagotavljati trajnost, ki pa bo s stečajem prekinjena, in morda bo treba vračati sredstva za te nabave. Po drugi strani sredstva od leta 2015 niso bila ustrezno prenesena na ustanoviteljico, tako da sama menim, da bi bilo lahko kar nekaj sredstev, ki bi tvorila stečajno maso. Nisem pa pravnik in ne poznam podrobnosti zakonodaje. Bomo videli, kako se bo tega lotil stečajni upravitelj. Je pa skregano z logiko naslednje: minister Aleksander Jevšek je v vašem podkastu povedal, da je javni zavod v zadnjih osmih letih iz evropskih projektov obogatil svoje premoženje za okoli šest milijonov evrov. Kako potem ne bi bilo nič za stečajno maso?«

Ali danes obžalujete odločitev, da se podaste v to zgodbo? Kdo je po vaši oceni odgovoren za nesrečen konec javnega zavoda – nekdanje vodstvo, svet zavoda ali mestna občina? 

»Tudi sama bi lahko odstopila. Do danes nisem prejela niti evra, in če ne bo stečajne mase, plače iz jamstvenega sklada ne bodo v celoti pokrite. Od takrat, ko sem morala oznaniti insolventnost, kar je bilo praktično en mesec od mojega prihoda, sem svoje poslanstvo videla v tem, da lahko kaj pozitivnega naredim. Tako za boljši položaj zaposlenih in upnikov kot to, da se posamezne stvari dokončajo in da pridejo še kakšni prilivi. Glede odgovornosti pa: vsi našteti kot tudi predhodniki na položajih. Ne bom rekla, da čisto vsi, saj iz zapisnikov izhaja, da so bili tudi posamezniki, ki so opozarjali na nepravilnosti in imeli zahteve, ampak ukrepi niso bili sprejeti.«

Rok Šavel

»Mestni svet je storil vse, kar je bilo v naši moči«

Po objavi članka v časopisu se je na seji mestnega sveta na navedbe Korelčeve v bran mestnemu svetu, županu in mestni upravi odzval mestni svetnik Mitja Horvat iz Gibanja Svoboda. Župan mu je ob tem pritrdil in dejal, da nima kaj dodati in da so ga očitki nekdanje vršilke dolžnosti direktorja presenetili. »Očitno je direktorica nazadnje obračunala s vsemi nami,« je pokomentiral. Celoten odziv objavljamo v nadaljevanju v celoti.

»V preteklih dneh smo bili priča izjavam vršilke dolžnosti direktorice RIS Dvorec Rakičan, gospe Darje Korelc, ki je javno izrazila dvome o resnosti našega dela pri reševanju tega zavoda. Te izjave so nesprejemljive, neutemeljene in predstavljajo neposredno blatenje dela in ugleda mestnega sveta skupaj z županom, celotno ekipo zaposlenih na občini in vsemi, ki so se v celotnem mandatu neprestano in aktivno ukvarjali z iskanjem rešitev za stabilizacijo zavoda. Dejstva govorijo zase: 1. Mestni svet je skozi naš mandat večkrat namenil znatna finančna sredstva za ohranitev delovanja zavoda in podporo njegovim projektom. 2. Sprejeli smo vse potrebne sklepe za izboljšanje upravljanja zavoda, vključno z imenovanjem novega sveta zavoda, vršilcev dolžnosti in direktorjev, ko je bilo jasno, da se težave poglabljajo. Izvedla se je notranja revizija s strani zunanjih strokovnjakov. 3. Kljub naši podpori je bilo delovanje zavoda oteženo zaradi očitnih napak preteklega vodstva in nezmožnosti izvajanja finančne stabilizacije. 

Tisti, ki danes prenaša odgovornost na mestni svet in vodstvo občine, bi moral najprej razmisliti o svojem delu in vlogi v tem procesu. Zavod je trenutno v stečajnem postopku, zato naj se gospa Korelc raje ukvarja z izpolnjevanjem svojih dolžnosti v okviru stečaja. S preteklimi napakami vodstva, ki so pripeljale do finančnega kolapsa zavoda, pa naj se ukvarjajo pristojni organi – policija in tožilstvo. Ni njena naloga, da ocenjuje delo mestnega sveta ali se z neresničnimi izjavami izmika odgovornosti.

Naj še enkrat poudarim: mestni svet je storil vse, kar je bilo v naši moči, da bi rešil zavod in zaščitil interese občanov. Naše odločitve so bile sprejete odgovorno, na podlagi dejstev in strokovnih predlogov. Kakršna koli drugačna interpretacija je napačna in nedostojna.

Zato zahtevam, da se gospa Korelc javno opraviči članom mestnega sveta in vsem vpletenim za svoje neutemeljene izjave. Mestni svet je deloval v skladu s svojimi pristojnostmi in odgovornostmi, medtem ko je vodstvo zavoda očitno odpovedalo pri izvajanju svojih nalog. Katero vodstvo po vrsti, je trenutno nepomembno…

Danes je naša naloga, da zaključimo to poglavje in se usmerimo v prihodnost, a pri tem ne bomo dopuščali, da se blati naše delo ali delo tistih, ki smo si prizadevali za reševanje zavoda.«