T.J.G., arhiv DL

##IMAGE-3361377##

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je odločilo o pritožbah, ki so jih v začetku leta 2010 vložili zaporniki v zvezi z okoliščinami prestajanja zaporne kazni v zaporih Dob in Ljubljana. Ugotovilo je, da je vseh 145 pritožb, ki so jih v zvezi z okoliščinami prestajanja kazni zapora v ZPKZ Dob vložili zaporniki, neutemeljenih in posledično nedopustnih, so sporočili z ministrstva za pravosodje. 

"Sodišče je pri presoji pogojev prestajanja kazni v omenjeni instituciji upoštevalo konkretne pogoje za posamezne pritožnike, dostopnost do programov in aktivnosti, ki so bile na razpolago, zdravstveno oskrbo, kontakte z zunanjim svetom in druge vidike obravnave zaprtih oseb. Sprejete odločitve sodišča potrjujejo, da zaprtim in priprtim osebam zagotavljamo ustrezne pogoje. Po mnenju Evropskega sodišča za človekove pravice so namreč okoliščine prestajanja kazni zapora skladne z zahtevami Evropske konvencije o človekovih pravicah," pravijo na ministrstvu, kjer dodajajo, da so imeli v preteklosti težave zaradi prezasedenosti v Ljubljani.

Tožbe proti državi zaradi problema prezasedenosti zapora v Ljubljani  so bile uspešne in utemeljene. Na Državnem pravobranilstvu so potrdili, da so bile nekaterim pritožnikom odškodnine že izplačane.

Od pritožb, vloženih leta 2010, se jih je na ljubljanski zapor nanašalo 15, lani in letos pa jih je Državno pravobranilstvo prejelo še 24.

V treh primerih, ki jih je podalo skupno šest pritožnikov, pa je bila Slovenija pred evropskim sodiščem že obsojena. Dve sodbi sta bili izdani oktobra 2011, ena pa junija lani. Evropsko sodišče je v teh zadevah ugotovilo kršitev prepovedi ponižujočega in nečloveškega ravnanja in kršitev pravice do učinkovitega pravnega sredstva.

Omenjeni zaporniki so bili upravičeni do odškodnin v višini med 6000 in 8000 evrov, izplačane pa so jim bile lani, so potrdili na pravobranilstvu.

V odprtih zadevah si pravobranilstvo prizadeva za poravnave

V odprtih zadevah, ki jih je državi vročilo ESČP in se nanašajo na okoliščine prestajanja kazni zapora v Ljubljani in v katerih so zahtevki pritožnikov utemeljeni, pa je Državno pravobranilstvo v letošnjem letu s pritožniki začelo sklepati poravnave. Doslej so bile sklenjene tri poravnave, izplačani pa dve odškodnini v skupni vrednosti 4670 evrov.

"Na ta način Državno pravobranilstvo prispeva k hitrejšemu zaključevanju zadev, posledično pritožniki pravično zadoščenje zaradi kršitve njihovih človekovih pravic dosežejo hitro in učinkovito, ne nazadnje pa je hitrejši postopek tudi za državo bolj optimalen, saj so stroški, ki bremenijo proračun, nižji," navajajo na pravobranilstvu.

Kar nekaj pritožb, povezanih s prestajanjem kazni v ljubljanskem zaporu, pa še ni rešenih. Od 15 pritožb iz leta 2010 je odprtih še devet zadev. Od 24 pritožb, ki jih je ESČP Državnemu pravobranilstvu vročilo v lanskem in letošnjem letu, pa je država Slovenija z omenjenimi tremi pritožniki sklenila poravnavo, zato so bile pritožbe umaknjene.

Vsebinsko je torej od pritožb, podanih lani in letos, nezaključenih še 21 zadev. V nekaterih primerih so pritožniki že zavrnili ponujeno sklenitev poravnave, zato bo o njihovih zahtevkih odločilo evropsko sodišče, so že zapisali na pravobranilstvu.

Razmere v zaporu danes boljše, a dolgoročna rešitev je le nova gradnja

Sodbe evropskega sodišča se sicer pretežno nanašajo na stanje do leta 2009, medtem ko so danes razmere v ljubljanskih zaporih bistveno boljše, so še zapisali na ministrstvu. Tako sproti premeščajo zapornike na druge, manj obremenjene lokacije, podaljšujejo čas bivanja na prostem in zagotavljajo dodatne programe izobraževanja in dela. Spremenili so tudi namembnost posameznih prostorov v zavodu, na zunanjem sprehajališču pa so uredili dva nadstreška.

Na pravosodnem ministrstvu ob tem poudarjajo, da dolgoročno rešitev za ljubljanski zapor predstavlja novo poslopje. Država ima že na voljo zemljišče, in sicer približno 45.000 kvadratnih metrov veliko parcelo v Bizoviku. Občinski prostorski načrt Mestne občine Ljubljana gradnjo tudi že predvideva.