Arhiv Lokalno.si

Na novomeškem Okrožnem sodišču je danes potekal četrti dan sojenja Iztoku Šajnoviču in Bojanu Brajdiču, ki naj bi v romskem naselju Brezje poldrugo leto nasilno zadrževala Jožeta Klobučarja - Čopiča.

Kot smo poročali, je sodni senat prejšnji teden odločil, da obtoženca ostajata v priporu, obramba pa je predlagala zaslišanje več kot 10 dodatnih prič.

Med njimi je bil danes tudi Bojan Tudija, podpredsednik Zveze Romov Slovenije, sicer pa tudi novomeški občinski svetnik, izvoljen na Listi za razvoj gospodarstva občine Novo mesto.

Osebno verjame, da je v procesu veliko neresnic, kar naj bi potrjevala tudi pričanja nekaterih prič, ki spreminjajo svoje izjave. ''Trdno verjamem, da Bojan Brajdič v tej zadevi, ki se mu očita, ni popolnoma nič kriv. Dopustim možnost, da je lahko prišlo do kakega kreganja, mogoče tudi do kakega prerivanja, takrat, ko so malo popili - Iztok, Čopič, pa še kak drug Rom, popolnoma pa tu izključujem Bojana. Meni je žal, da je v priporu človek, ki si tega ne zasluži.''

Pred dobrimi desetimi leti je tudi Tudija imel lokal v romskem naselju Poganci in že od tam pozna Čopiča. ''Že takrat je govoril, kako rad bi živel pri Romih. Ko mu je umrla mama, se je začel pojavljati po romskih naseljih. Čopič je bil pač po mojih ocenah takšen, da je ostal predvsem tam, kjer je videl, da je bila kaka mlajša Romkinja ali pa vdova,'' nadaljuje Bojan Tudija. Ker Romi poznajo Čopiča, da je pomagal v spomladanskih akcijah pobiranja kosovnih odpadkov, si je morda kdo želel zagotoviti njegovo pomoč. ''Kako pa zagarantirati, da ne bo šel nazaj k Bojanu - tu je pa morda tudi razlog tega, kar se danes dogaja.''

Tudija opozarja še, da so med vsemi več sto črnimi gradnjami v Mestni občini Novo mesto pred leti v Brezju hišo porušili prav tem ljudem, ''ki so danes po nedolžnem na sodišču. In po moji oceni gre tudi za neko politično ozadje. Mislim, da je to samo pika na i. Mislim, da ta podatek veliko pove,'' je za Lokalno.si danes povedal Bojan Tudija, ki pa podrobneje o tem, kdo naj bi stal za obtožbami, ni želel špekulirati.

Ena od današnjih prič, ki jih je sodni senat zaslišal na predlog obrambe, je bil tudi Marjan Turk. Bojana Brajdiča pozna že 15, 20 let, ima ga za prijatelja. Na Zajčjem Vrhu ima zavetišče za zapuščene živali, po romskih naseljih ima zato pogosto opravke in tamkajšnje razmere, tudi v Brezju, po lastnih besedah dobro pozna.

''Mislim, da se bo veliko ljudi z mano strinjalo, da je Bojan Brajdič edini Rom v Žabjeku, za katerega je škoda, da se mu reče Rom, ampak bi lahko bil 'civil','' je prepričan Marjan. Najmanj vsak drugi dan je pri Bojanu videval policiste, tam se - tako Turk - niso ustavljali zaradi kriminala, ampak zato, ker Bojanu zaupajo, z njim so se pogovarjali o razmerah v naselju. Če bi bilo res, da bi Jožeta Klobučarja tam mučili, je imel ta nešteto priložnosti, da bi to povedal policistom. Prav tako je Turk velikokrat igral harmoniko na romskih zabavah - tam je videval tudi Čopiča, velikokrat samega, pa nikoli ni komur potožil, prav tako ga nikoli ni videl poškodovanega ali v podplutbah.

Marjan Turk pa dobro pozna tudi oba Klobučarja, tako Jožeta kot njegovega brata Bojana, s katerim sta bila sošolca. Bojan je bil nekoč v službi v Novolesu, zdaj pa da je ''njegovo delo samo pijača.'' Tako bi bilo po Turkovem mnenju tudi z Jožetom, če ne bi zatočišč iskal po romskih naseljih: ''Če Jože ne bi bil pri Bojanu, bi od pijače že umrl.''

Čopič si celotne zgodbe ni sam izmislil, ''ker tega tudi ni sposoben, ampak si jo je izmislil nekdo, ki je jezen na Bojana, nekdo se je spravil na njega. Čopič bi za liter vina naredil vse. Saj ni samo on tak, takih poznam še pa še,'' je pred sodnim senatom danes pripovedoval Marjan Turk in pristavil: ''Če je kdo po nedolžnem zaprt, sta to Bojan in Iztok!''

Čudi se tudi, zakaj so Jožetu Klobučarju nadeli vzdevek Čopič, saj po njegovih besedah nikoli v življenju ni nič naredil. Je pa res, da je bil pleskar njegov pokojni oče, medtem ko se Jože z lastnim delom ni nikoli preživljal: ''Zame so to klošarji, ljudje, ki bi radi fajn živeli, glede dela pa se ne bi pretegnili.''

Zelo podobno so govorile tudi ostale dopoldanske priče, žena oz. mati obtoženih, Alenka Šajnovič, je potrdila, da so s Čopičem ravnali kot z očetom, da so ga vzeli pod svojo streho, ker se jim je smilil. Čopič jih je prosil, da bi v svoj dom sprejeli tudi njegovega brata, pa se s tem niso strinjali, so pa tudi bratu v Črmošnjicah večkrat kupili hrano in cigarete.

To je potrdila tudi natakarica enega bližnjih lokalov, kjer so Čopiča samega ali pa v družbi z Bojanom pogosto videvali. Slišala je namreč, da je Bojan dal denar Čopiču, češ, naj gre kupit cigarete in vino za svojega brata. Zgodilo se je tudi, da je Bojan pokril kakšen star Čopičev gostilniški dolg, je povedala, poleg tega pa je na lastna ušesa slišala, da je Čopič Bojana Brajdiča prosil, če lahko pride živet k njemu. Ko je čez nekaj dni Bojana povprašala, ali mu je to res dovolil, ji je ta odgovoril: ''Ja, kaj pa čem.''

Skratka, današnje dopoldanske priče so pred sodnim senatom novomeškega Okrožnega sodišča zatrjevale, da je bilo Čopiču pri Brajdičevih v Brezju tako, da mu lepše ne bi moglo biti, da so ga resda videvali pri košnji okoli hiše ali pri kakšnem drugem delu, ampak da so tako ali tako pomagali vsi pri hiši. Nikoli niso videli, da bi Čopič bežal proč, nikoli niso opazili poškodb na njem ali slišali kakšnega vpitja. Čopič je bil ves čas dobre volje, nič mu ni manjkalo, Brajdičevi so se ga usmilili, ker, kot je dejal prodajalec z Muhaberja Dušan Majde, ''tudi ni moglo biti drugače; Bojan je tak človek.''